Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 2188/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.2188.99 AI generated

Appeal dismissed because defendant is registered but not living at address, preventing service under ZPP articles 141 and 142.

Case Number VSL sklep I Cp 2188/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment rejecting the plaintiff's claim. The plaintiff argued that the defendant still resided at the registered address and requested service according to ZPP articles 141 and 142, but the court found the defendant did not actually live there despite being registered. Consequently, the court ruled that standard service provisions could not be applied and suggested appointing a temporary guardian instead.

Legislator headnote

AI generated

Articles 141 and 142 of the Civil Procedure Act; If a defendant is registered at an address but does not reside there, service under these articles is impossible, requiring alternative measures such as appointing a temporary guardian.

Keywords

AI generated
service of process registered address actual residence Civil Procedure Act temporary guardian appeal dismissal ZPP articles 141

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Toženka je na določenem naslovu prijavljena, vendar tam ne živi. Zato ni mogoče uporabiti določb čl. 141 in 142 ZPP o načinu vročanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z dne 28.6.1996, ker tožeča stranka ni popravila tožbe tako, da bi navedla pravilen in popoln naslov tožene stranke.

Proti sklepu se tožeča stranka pritožuje in navaja, da je v postavljenem roku sodišču sporočila, da ima tožena stranka še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, kot ga je tožeča stranka označila v tožbi. To je tožeča stranka sodišču sporočila in predlagala, da sodišče opravi vročitev v skladu z določili ZPP. Tožeča stranka je naredila vse, kar je bilo v njeni moči v zvezi z ugotovitvijo naslova tožene stranke. Ker je bila tožena stranka označena s svojim pravilnim naslovom, je tudi predlagala, da se vročitev opravi po 141. in 142. čl. ZPP. Po poteku roka je tožeča stranka ugotovila tudi naslov toženkine zaposlitve.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje večkrat pozvalo tožečo stranko, naj sporoči točen naslov, ker se z označenega naslova pošta vrača, češ da je toženka na danem naslovu neznana oz. se je odselila. Iz istih podatkov tudi izhaja, da je to ugotovil tudi sodni kurir, ko je na danem naslovu pošiljko hotel vročiti toženki (glej zaznamek pri list. št. 24). Ko je torej ugotovljeno, da je toženka na določenem naslovu sicer prijavljena, vendar tu dejansko ne živi, ni mogoče uporabiti določb čl. 141 in 142 ZPP o načinu vročanja. Tožeča stranka bi lahko predlagala postavitev začasnega skrbnika po določbah čl. 82 ZPP.

To so torej razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep potrditi (čl. 365 tč. 2 ZPP).