Appeal dismissed; co-heir appointed temporary estate administrator despite co-heirs' disagreement and pending will contest.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal by a co-heir against the appointment of another co-heir as the temporary administrator of the estate. The appellant argued that co-heirs could manage the estate themselves and that the appointed administrator would lack impartiality due to the ongoing will contest. The court upheld the first-instance decision, ruling that the appointment was necessary to manage assets while the will dispute was unresolved and that the administrator's duties were adequately supervised by social services.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju (ZD), 1. odstavek 192. člen; 1. odstavek 131. člen; 2. odstavek 192. člen; 2. odstavek 350. člen ZPP: A co-heir may be appointed as a temporary administrator of an estate even if other co-heirs disagree, provided the court finds the appointment necessary to manage assets during pending legal proceedings and the administrator's actions are subject to supervision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Za začasnega skrbnika zapuščine se lahko postavi tudi sodediča.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za začasnega skrbnika zapuščine po pokojni B. D. postavilo sodediča S.D.
Zoper tak sklep se je pritožil sodedič F. D. Navaja, da se vsi sodediči niso strinjali s postavitvijo skrbnika zapuščine. Z zapuščino lahko upravljajo sodediči sami, saj so vsi duhovno sposobni urejati razmere in lahko dosežejo dogovor. Za pridobitev denarja iz Nemčije je poslal S. D. soglasje, a ni ta ničesar ukrenil. Zaradi uveljavljanja oporoke proti zakonitim dedičem tudi ni pričakovati, da bo S. D. kot eden izmed njih ravnal nepristransko. Potreben je tudi soskrbnik druge strani ali pa mora biti imenovani nadzorovan. Pritožbi prilaga S. D. poslano pismo s soglasjem.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno postavilo začasnega skrbnika zapuščine v skladu z določbo 1. odstavka 192. člena in 1. odstavka 131. člena Zakona o dedovanju (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in 27/78). Res je, da so dediči znani in je znano njihovo bivališče ter so vsi poslovno sposobni oziroma imajo zakonite zastopnike, vendar se sodišče druge stopnje strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je postavitev začasnega skrbnika zapuščine potrebna. Zapuščinski postopek namreč zaradi pravde o obstoju oporoke v kratkem ne bo končan, medtem pa je potrebno urediti stanje na zapustničinem bančnem računu v Nemčiji ter skrbeti za zapustničino nepremičnino v Šenčurju. Sodišče prve stopnje je tudi v skladu z določbo 2. odstavka 192. člena ZD zaslišalo oziroma pridobilo izjave drugih sodedičev glede osebe skrbnika. S postavitvijo začasnega skrbnika zapuščine se je pritožnik strinjal, nasprotoval pa je, da bi to bil S. D. Sodišče prve stopnje je vseeno ocenilo, da je primeren, in sodišče druge stopnje sledi njegovim razlogom. V odgovor na pritožbo dodaja le še, da ima začasni skrbnik zapuščine položaj skrbnika za poseben primer v smislu določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 14/89). Skrbnika tako nadzoruje center za socialno delo, kateremu mora le-ta tudi poročati, za posle, ki presegajo redno upravljanje, pa potrebuje njegovo dovoljenje. Center za socialno delo lahko skrbnika tudi razreši. Prav tako se mora skrbnik posvetovati s sodediči in jim tudi odgovarja za škodo. S tem so po mnenju sodišča druge stopnje zadosti varovani interesi vseh sodedičev; sploh pa ni razloga, da bi nekdo ne mogel biti začasni skrbnik zapuščine samo zato, ker je sodedič. Še toliko bolj je od njega pričakovati, da bo zasledoval skupni interes vseh sodedičev, to je ohranitev premoženja, ki sodi v zapuščino.
Sodišče druge stopnje je zato in ker ni našlo nobenega od pritožbenih razlogov, na katere pazi na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) po uradni dolžnosti, na podlagi določbe 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče druge stopnje je uporabilo določbe ZPP na podlagi določbe 163. člena ZD.