Appeal allowed; new evidence of ownership requires retrial for proper fact-finding.

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Novi dokazi, predloženi v pritožbi, so razlog za razveljavitev prvostopne sodbe, če je njihova izvedba potrebna za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče odločilo, da se sklep o izvršbi istega sodišča, opr. št. I 97/09490 z dne 17.4.1997 v celoti razveljavi v 1. in 3. točki izreka in se tožbeni zahtevek zavrne. Tožeči stranki je naložilo, da mora v 15 dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 4.489,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.5.1999 dalje do plačila. Proti sodbi je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da poslovno razmerje med strankama ne obstaja, saj je tožeča stranka predložila sodišču pogodbo z dne 21.8.1996, ki so jo s tožečo stranko po pooblaščencu sklenili lastniki objekta .

Meni, da razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem ne vpliva na razmerje do tretjih oseb in ga v tej pravdi ni potrebno ugotavljati. Poudarja, da je tožena stranka le pavšalno ugovarjala in med pravdo ni nikoli zatrjevala, da ni lastnica prostorov na ...., niti ni trdila, da jih ne uporablja. Poleg tega je sodišče prve stopnje brez obrazložitve zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem priče R. P., ki bi lahko potrdil dejstvo, da tožena stranka lokal, na katerega se nanaša vtoževana terjatev, uporablja oziroma je lastnik tega lokala.

Tožeča stranka v pritožbi prilaga kot nov dokaz pogodbo št. 3/92-DJ-C1, sklenjeno med Gradis in toženo stranko, iz katere je razvidno, da je tožena stranka lastnik poslovnih prostorov. Predlaga spremembo sodbe tako, da se v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na vročeno pritožbo toženec ni odgovoril. Pritožba je utemeljena. Med pravdnim postopkom je tožeča stranka v dokaz obstoja pogodbenega razmerja s toženo stranko, iz katerega izhaja vtoževana terjatev, predložila pogodbo o opravljanju storitev upravljanja skupnih prostorov, naprav, napeljav poslovno trgovskega objekta ... (A 3).

Prvostopno sodišče je ocenilo, da predložena pogodba, sklenjena med tožečo stranko kot upravnikom in pooblaščencem lastnikov poslovnega objekta I.V. sama zase ne izkazuje, da naj bi bil toženec eden izmed lastnikov. Ker tožeča stranka do konca glavne obravnave ni ponudila drugih dokazov o lastništvu tožene stranke, je prvostopno sodišče zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala obstoja pasivne legitimacije toženca, zato je razveljavilo sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče prve stopnje sicer vodi dokazni postopek in s tem določa obseg dokazovanja dejstev, ki so pomembna za odločbo (220.

člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP/1977). Vendar pa je odločitev o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev pravilnega dejanskega stanja, povezana z določitvijo odločilnih dejstev, ki so med strankama sporna. Čeprav se v danem primeru vprašanje obstoja stvarnopravne legitimacije toženca nanaša na odločitev o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, velja splošno dokazno pravilo (219.člen ZPP/1997), da mora tudi tožena stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V tej zvezi pritožnica utemeljeno opozarja na pasivnost toženca med postopkom in zlasti na pavšalnost njegovega ugovora (list.

št. 8). Toženec v postopku ni zanikal dejstva, da je lastnik poslovnega prostora v stavbi na .... Po določbi prvega odstavka 352. člena ZPP/1977 sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Pritožnica je priložila pogodbo (A 23), iz katere je razvidno, da je toženec lastnik poslovnega prostora. Ker s to pogodbo pritožnica dokazuje relevantno dejstvo (lastninsko pravico toženke), sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo ravno zaradi nedokazanosti tega dejstva, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Zato je bilo treba izpodbijano sodbo, na podlagi določbe prvega odstavka 370. člena ZPP/1977 razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovnem postopku naj sodišče v zvezi z obstojem pogodbenega razmerja med pravdnima strankama oceni pogodbo št. 3/92-DJ-C1, po potrebi pa izvede tudi v pritožbi predlagani dokaz z zaslišanjem priče R.P.. Naj bo na tem mestu ponovno opozorjeno, da mora tudi tožena stranka navesti dejstva in dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Toženec ni določno oporekal nobenemu zatrjevanemu dejstvu.

Prvostopno sodišče pa je zgolj na podlagi splošne ocene pogodbe o upravljanju zaključilo, da ni razviden obstoj pogodbenega razmerja s toženo stranko. Na podlagi presoje same pogodbe pa ni mogoče (zlasti ob pomanjkanju tovrstnih trditev) sklepati, da ni izkazano pooblastilno razmerje oziroma ali je bil toženec pravilno zastopan pri sklenitvi pogodbe o upravljanju. Vse navedeno naj torej sodišče prve stopnje upošteva ob ponovni presoji izvedenih dokazov in odločitvi o tožbenem zahtevku. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 166.člena ZPP/77.