Appeal dismissed because defendant failed to prove non-use of TV receiver despite claiming device was sold.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment ordering the defendant to pay the plaintiff 11,233 SIT plus interest and enforcement costs. The defendant argued the TV receiver was no longer in their possession and had been sold, but offered no evidence to support this claim. The court ruled that the plaintiff's submitted application, signed by the defendant, proved the contractual relationship existed, and the defendant's failure to provide proof of non-use was fatal to their defense.
Legislator headnote
AI generatedZakon o radioteleviziji Slovenije; Zakon o postopku pri civilnih pravnih sporih: A party claiming non-use of a service must provide evidence; failure to do so results in the court finding the service was used and the debt valid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožeča stranka je predložila prijavo TV sprejemnika, ki jo je podpisal toženec, ta pa za svoje trditve, da ni bil uporabnik TV sprejemnika ni predložil nobenih dokazov.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi istega sodišča, opr. št. VI I 1621/95, z dne 9.8.1995, v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Toženec je tako dolžan plačati tožeči stranki 11.233,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter stroške izvršilnega postopka v znesku 6.725,00 SIT. Sodišče prve stopnje je nadalje tožencu naložilo še, naj tožeči stranki povrne njene pravnde stroške v znesku 6.075,00 SIT.
Zoper tako sodbo se je pritožil toženec in navaja, da sodišče ni preučilo ZOR za konkretni primer. Navedenega TV aparata že dalj časa nima več niti na preizkušnji, ker je bil prodan stranki. Uslužbencu RTV je posredoval podatke o trenutno testiranem TV sprejemniku. Aparata ne more odjaviti, ker ga nikoli ni posedoval v svoji osebni posesti.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Sodišče druge stopnje v celoti sledi razlogom prvostopne sodbe, posebej poudarja le, da toženec ni predložil nobenih dokazov, da ni bil uporabnik TV sprejemnika, ne v postopku pred sodiščem prve stopnje niti jih ne predlaga v pritožbi. Nepomembno je tudi, ali sedaj televizor še ima. Medtem pa je tožeča stranka predložila prijavnico s toženčevim podpisom, iz katere izhaja, da je bilo sklenjeno naročniško razmerje v skladu z Zakonom o radioteleviziji Slovenije (Ur. l. RS, št. 18/94) in Pravilnikom o načinu prijavljanja in odjavljanja radijskih in televizijskih sprejemnikov, načinu vodenja evidence ter pogojih in načinu plačevanja RTV naročnine (Ur. l. SRS, št. 38/86), veljavnih v času, za katerega tožeča stranka zahteva plačilo naročnine.
Sodišče druge stopnje je zato in ker ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena ZPP po uradni dolžnosti, na podlagi določbe 368. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92.