Appeal allowed; court ruled filing a fee assessment request suspends the 15-day payment deadline under ZPP. The appeal was allowed because the lower court incorrectly applied the statute of limitations rule regarding court fees. The court held that requesting a fee assessment suspends the 15-day payment deadline under the Civil Procedure Act. The lower court erred by failing to recognize that the request for fee assessment suspended the payment deadline. The court ruled that the request for fee assessment suspends the 15-day payment deadline. The lower court incorrectly applied the statute of limitations rule regarding court fees. The court held that the request for fee assessment suspends the payment deadline. The lower court erred by failing to recognize the suspension of the deadline. The court ruled that the request for fee assessment suspends the payment deadline.

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.

[JEDRO]

Ker je tožnik plačal sodno takso v 15 dneh po prejemu sklepa, s katerim je sodišče na zahtevo tožečo stranke takso odmerilo, je plačilo sodne takse za tožbo pravočasno. Zato ni mogoče uporabiti domneve o umiku tožbe iz 4. odst. 180. čl. ZPP, saj Zakon o sodnih taksah dopušča zahtevo za odmero sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek zaradi domnevnega umika tožbe. V obrazložitvi navaja, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za odločanje. Ker tožnik v 15 dnevnem roku po opominu takse ni plačal, je prekluzivni rok potekel. Tega roka ni mogoče podaljšati niti s predlogom za izdajo odločbe o odmeri sodne takse. Zato je nastopila domneva o umiku tožbe iz 188. čl. ZPP.

Proti temu sklepu se pritožuje tožnik zaradi bistvenih kršitev določb ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nadaljnje postopanje. Tožnik je vložil predlog za izdajo odločbe o odmeri takse po 27. čl. Zakona o sodnih taksah in v 15 dnevnem roku, v katerem bi taksa morala biti plačana. Če bi sodišče menilo, da tožnik ni upravičen do odmere, odločbe ne bi izdalo. Po prejeti odločbi pa je tožnik plačal takso.

Pritožba je utemeljena.

V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje sicer pravilno povzelo odločilna dejstva v tej zadevi, vendar je nato zmotno uporabilo materialno pravo. Pravilno je ugotovilo, da je tožeča stranka prejela opomin za plačilo sodne takse za tožbo dne 23.11.1999. Pred potekom 15 dnevnega roka je tožeča stranka zahtevala odmero sodne takse. Sodišče prve stopnje je takso za tožbo odmerilo s sklepom z dne 5.1.2000, tožeča stranka je ta sklep prejela 17.1.2000 in takso plačala 20.1.2000.

Po določbi 180. čl. ZPP/99 je določeno, da mora biti tožbi priloženo potrdilo o plačilu dolžne sodne takse. To pomeni, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka oz. zahteva, ki mora biti izpolnjena, da sodišče tožbo obravnava. V primeru, če tožeča stranka ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila (4. odst. 180. čl. ZPP). V 5. odst. 180. čl. je zakonodajalec določil postopek v primeru, če tožeča stranka zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks. V 4. odst. 180. čl. ZPP se zakonodajalec sklicuje na opomin za plačilo sodne takse, pri tem pa se sklicuje na predpise o sodnih taksah. Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS št. 1/90 in naslednji) v 27. čl. določa, da mora sodišče na zahtevo stranke izdati odločbo o odmeri takse. Po 2. odst. je odločeno, da je dopustna posebna pritožba v tem primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Sodišče mora reagirati na zahtevo stranke za odmero sodne takse, in zahteva odloži izvršitev plačila sodne takse do pravnomočnosti sklepa.

Ker ZPP kot poznejši zakon ni določil, da zahteva za odmero sodne takse ne zadrži izvršitve, je treba pravico stranke iz 27. čl. ZST in dolžnost tožnika iz 180. čl. ZPP razlagati tako, da zahteva za odmero sodne takse odloži pričetek teka prekluzivnega 15 dnevnega roka za plačilo sodne takse iz 4. odst. 180. čl. ZPP.

Sodišče prve stopnje pravilno meni, da gre za prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Vendar je treba upoštevati, da se 4. odst. 180. čl. ZPP sklicuje na predpise o sodnih taksah, ki dopuščajo možnost odložitve plačila sodnih taks. Zato v primeru, če tožeča stranka v roku 15 dni po prejetju opomina za plačilo tožbe zahteva odmero sodne takse za plačilo tožbe po 27. čl. ZST, je s tem odloženo pričetje teka roka. Treba je še dodati, da je pričetek teka tega 15 dnevnega roka vedno odvisen od trenutka, ko sodišče pošlje tožeči stranki opomin za plačilo sodne takse, ko ta ni plačana ob vložitvi tožbe. To pomeni, da prekluzivni 15 dnevni rok lahko prične teči različno glede na prejeti sodni opomin oziroma zahtevano odmero sodne takse.

Ker je v konkretnem primeru tožeča stranka plačala sodno takso pred potekom 15 dnevnega roka po prejemu sklepa o odmeri sodne takse, je taksa plačana pravočasno in ni mogoče sklepati, da je nastopila domneva o umiku tožbe.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo določbo 180. čl. ZPP v zvezi s 27. čl. ZST, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (365. čl. ZPP).

V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje o zadevi meritorno odloči. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker pritožnik stroškov ni priglasil.