Appeal dismissed; civil court lacks jurisdiction over employment disputes except for work injury compensation cases.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravdno sodišče je stvarno pristojno za sojenje v individualnih delovnih sporih le v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, oddelek Kranj. V obrazložitvi je navedlo, da gre za spor o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, za katerega razsojo je po zakonu pristojno delovno sodišče.

Proti sklepu je tožeča stranka vložila pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z odločitvijo prvostopnega sodišča, saj tožeča stranka s tožbo zahteva povračilo škode, ki jo je tožena stranka povzročila z naklepnim dejanjem zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Zaradi tega se zoper toženo stranko vodi kazenski postopek pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Po mnenju pritožnice je v konkretnem primeru kaznivo dejanje predpostavka odškodninske odgovornosti, zato je za odločanje v sporu pristojno pravdno sodišče. Prvostopno sodišče se ne bi smelo izreči za nepristojno, ampak bi kvečjemu lahko prekinilo postopek, če bi sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve Okrožnemu sodišču v Kranj v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 19.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l.RS št. 26/99) v zvezi z drugim odstavkom 17.člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Delovna sodišča so po določbi 2.točke 4.člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih stvarno pristojna za sojenje v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem. Citirana določba izrecno omejuje stvarno pristojnost pravdnih sodišč, ki so v individualnih delovnih sporih pristojna le za sojenje v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Odločitev sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za sojenje v tej zadevi, je pravilna in zakonita. Tožeča stranka je pri Okrožnem sodišču v Kranju vložila zoper toženo stranko tožbo, s katero zahteva povračilo škode, ki jo je tožena stranka povzročila z naklepnim kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Pritožnica zatrjuje tudi, da se s tem v zvezi zoper toženo stranko pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vodi kazenski postopek. Iz tožbenih navedb je razvidno, da je bila tožena stranka v delovnem razmerju pri tožeči stranki do sredine septembra 1994. V obdobju od sredine leta 1993 do sredine leta 1994 naj bi toženec po trditvah tožeče stranke izrabil svoj službeni položaj, ko naj bi si pri opravljanju dela zase na protipraven način pridobil premoženje, tožeči stranki pa s tem povzročil znatno premoženjsko škodo. Za presojo stvarne (ne)pristojnosti pravdnega sodišča ni pomembno dejstvo, ali je kaznivo dejanje (izvršeno pri opravljanju službenih nalog) predpostavka odškodninske odgovornosti.

Glede na citirano določbo je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da gre za individualni delovni spor med delodajalcem in delavcem. Odškodninska odgovornost tožene stranke po tožbenih navedbah izhaja iz škodnega dogodka (ki naj bi pomenil tudi kaznivo dejanje) iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, pri tem pa ne gre za odškodninski spor za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Glede na citirano določbo je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da gre za individualni delovni spor med delodajalcem in delavcem. Zato se je sodišče prve stopnje s sklepom pravilno izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo pristojnemu delovnemu sodišču.

Uveljavljana pritožbena razloga torej nista podana in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo tožeče stranke na podlagi 2.točke 365.člena ZPP zavrniti kot neutemeljno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.