Appeal dismissed because plaintiff fully succeeded in first instance and thus lacked legal interest to appeal.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Če tožeča stranka v postopku v celoti uspe (zamudna sodba), je njena pritožba nedovoljena, ker nima pravnega interesa za njeno izpodbijanje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, s katerim je ta zahtevala ugotovitev, da je kupoprodajna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama dne 21.8.1997, razvezana in, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 32.500,00 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem menjalniškem tečaju SKB, Ekspoziture Domžale na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi oziroma zamudnimi obrestmi po obrestni meri, po kateri so v kraju izpolnitve obrestujejo devizne vpogledne vloge v DEM in sicer tako, kot je to opredeljeno navedeno v 2. točki izreka izpodbijane sodbe. Ker je tožeča stranka s tožbo uspela, je sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 94.950,00 SIT, prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki teko od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka. Vlaga jo iz razloga po 12. točki 339. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti potrdi. Navaja, da se z izrekom zamudne sodbe pravzaprav v celoti strinja in pritožbe ne bi vlagala, v kolikor ne bi prišlo tudi do izdaje sodbe zaradi izostanka pod opr. št. II P 603/99 z dne 13.12.1999. Kako in zakaj je prišlo do izdaje dveh odločb tožeči stranki ni jasno, dejstvo pa je, da sta si ti sodbi v 3. točki različni. Enkrat sodišče priznava tožeči stranki pravdne stroške v znesku 52.700,00 SIT, drugič pa 94.950,00 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vsi stroški tožeče stranke znašajo 90.003,00 SIT in tožeča stranka meni, da zamudna sodba v delu, ko govori o stroških glede višine stroškov popolnoma ustreza dejanskim stroškom. Pritožbo zaključi z ugotovitvijo, da je bilo s sodbo pravilno odločeno o tožničini pravici materialnega prava, vendar pa procesne predpostavke (litispendenca in resjudikata), niso bile dane predvsem za izdajo zamudne sodbe, opr. št. II P 686/99 z dne 18.1.2000. O stroških meni, da so v izpodbijani sodbi pravični, zato predlaga, da jih sodišče ponovno preveri in prizna tako, kot so odmerjeni.

Pritožba je nedovoljena.

Zakon o pravdnem postopku v 3. odstavku 343. člena določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Tožeča stranka - pritožnik je s svojim tožbenim zahtevkom v celoti uspela, kar pomeni, da nima pravnega interesa tako sodbo izpodbijati. Pravni interes je podan, če se nahaja tožnik glede svojega pravnega položaja v negotovosti, kar pa v danem primeru ne more biti, saj je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Pritožbenemu sodišču tudi sicer ni razumljivo kaj sploh hoče doseči tožeča stranka s pritožbo, saj predlaga naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti potrdi. Pravi tudi, da se s sodbo v celoti strinja in da so stroški v sodbi pravični in da naj jih pritožbeno sodišče ponovno preveri in prizna tako, kot so v sodbi odmerjeni. Tožeča stranka je torej z vsem zadovoljna, pa se kljub temu pritožuje. Pritožbeno sodišče take pritožbe ne more obravnavati, ker po eni strani manjka pravni interes, po drugi strani pa v skladu s 359. členom ZPP sodbe ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona.

V skladu z določbo 352. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.