Appeal allowed; court voids interim ruling designating Fund as liable party due to procedural defects and substantive error.

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (2. odstavek) razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Zavezanec za odškodnino ( za sklenjena kmetijska ali gozdna zemljišča) v priznanicah bi bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, če bi šla predlagatelju vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov v naravi, vendar vrnitve v naravi ne bi zahteval.

[OBRAZLOŽITEV]

V tej nepravdni zadevi je prvostopno sodišče v 1. odstavku vmesnega sklepa z dne 27.10.1998 odločilo, da je zavezanka za odškodnino za zaplenjeno premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, Republika Slovenija. V 2. odstavku tega sklepa pa je odločilo, da je zavezanec za odškodnino kmetijskih zemljišč v priznanicah Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Proti temu sklepu se pritožuje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije po zastopniku Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije in uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpodbija 2. odstavek sklepa, predlaga njegovo razveljavitev in novo obravnavanje ter odločitev. V pritožbi navaja, da je zavezanka za plačilo odškodnine za nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti v naravi, Republika Slovenija, zavezanec za vrnitev gozdnih zemljišč pa je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. To je ugotovilo tudi prvostopno sodišče v obrazložitvi, ne pa tudi v izreku izpodbijanega sklepa. Po 145. členu ZIKZ-G se glede oblik in obsega vračanja ter omejitev in glede vrednotenja premoženja smiselno uporabljajo določbe III. poglavja Zakona o denacionalizaciji. Ta zakon v 27. členu določa, da lahko upravičenec, ki ne zahteva vrnitve kmetijskih zemljišč, zahteva, da se mu izda priznanice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Priznanice niso odškodnina, ampak dejanska oblika vračanja v naravi. V konkretnem primeru predlagatelj za vrnitev gozdnih zemljišč ne more zahtevati priznanic Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, temveč je sklad lahko le zavezanec za vrnitev teh zaplenjenih nepremičnin v naravi oz. je zavezanka za plačilo odškodnine Republika Slovenija, če vrnitev v naravi ne bi bila mogoča. Sodišče bi torej v izreku izpodbijanega sklepa lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije opredelilo samo kot zavezanca za vrnitev gozdnih zemljišč v lasti Republike Slovenije.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožbo vložil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki ni formalni nasprotni udeleženec v tem nepravdnem postopku, je pa udeleženc v materialnem smislu (1. odstavek 19. člena Zakona o nepravdnem postopku ZNP), ker se 2. odstavek izpodbijanega sklepa nanaša nanj. V skladu z 19. in 30. členom ZNP ima zato pravico do pravnega sredstva.

Z izpodbijanim delom sklepa (2. odstavek) je odločeno, da je zavezanec za odškodnino kmetijskih zemljišč v priznanicah Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Taka odločitev je izdana zoper pravno osebo, ki je po določbah 2. in 3. točke 145. b člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) zavezanec za vrnitev kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v lasti Republike Slovenije oziroma za odškodnino v priznanicah. Nasprotna udeleženca v tem postopku sta Občina Cerknica in Republika Slovenija, ne pa navedeni Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki bi to moral biti in ki v tem nepravdnem postopku prvič nastopa z vložitvijo pritožbe proti izpodbijanemu delu sklepa. V dosedanjem delu torej zavezanec, za kakršnega ga v izpodbijanem 2. odstavku vmesnega sklepa proglaša prvostopno sodišče, v postopku ni sodeloval, opravljena ni bila nobena vročitev in ni mu bila dana možnost obravnavanja v tej zadevi, kar pomeni, da gre za bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Zaradi navedenega je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani del sklepa (2. odstavek) razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tudi vsebinsko je izpodbijana odločitev napačna. Zavezanec za vrnitev kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov, ki so v lasti Republike Slovenije je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, kot določa 145. b člen ZIKS oziroma upoštevaje 145. a člen ZIKS tudi 27. člen Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Prvostopno sodišče je odločilo, da je zavezanec za odškodnino v priznanicah Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Po 5. odstavku 27. člena ZDen v zvezi s 145. a členom ZIKS se izdajo priznanice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije tistemu upravičencu do vrnitve zaplenjenega premoženja, ki je upravičen do vrnitve kmetijskih zemljišč in gozdov, vendar vrnitve teh ne zahteva. V obravnavanem primeru predlagatelja zahtevata vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov, razen tistih, katerih ni mogoče vrniti v naravi (in na katere se nanaša 1. odstavek sklepa z dne 27.10.1998). Za odškodnino v priznanicah, ki bi šla predlagateljema samo za tista kmetijska in gozdna zemljišča, ki jih je mogoče vrniti v naravi, a predlagatelja vrnitve v naravi ne bi zahtevala, glede na dosedanje navedbe oziroma predloge predlagateljev (ki zahtevata vrnitev v naravi), ni podlage. Tako se pokažeta tudi uveljavljana pritožbena razloga kot utemeljena in narekujeta razveljavitev izpodbijanega dela sklepa.

V ponovljenem postopku bo potrebno, ko bosta predlagatelja navedla pravega nasprotnega udeleženca, temu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije (novelirani 60. člen ZDen v zvezi s 145. a in 145. b členom ZIKS) omogočiti možnost pravilnega nastopanja pred sodiščem. Od pooblaščenke predlagateljev bo potrebno zahtevati tudi predložitev pooblastila za drugega predlagatelja, ki v spisu manjka. Šele potem bo mogoče ponovno odločiti o tem, kdo je zavezanec za vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov.