Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 505/2001 ECLI:SI:VSLJ:2001:III.CP.505.2001 AI generated

Court dismisses objection to enforcement when debtor's claim is disputed and not yet adjudicated.

Case Number VSL sklep III Cp 505/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the debtor's objection to enforcement, ruling that the objection was unfounded because the counterclaim remained disputed. The debtor argued that construction work performed on the creditor's property extinguished the debt via set-off, but the creditor denied any obligation and provided no evidence for the alleged work. The court held that since the counterclaim was not established by a final judgment, it could not be used to block enforcement in the execution proceedings, leaving the objection without legal basis.

Legislator headnote

AI generated

8. točka 55. člena ZIZ; 337. člen ZPP: An objection to enforcement based on a disputed counterclaim is inadmissible because the validity of the claim cannot be determined in execution proceedings without a prior judicial decision.

Keywords

AI generated
enforcement objection disputed counterclaim set-off in execution ZIZ provision 55 ZPP article 337

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Upnikovi stroški odgovora na ugovor se odmerijo v znesku 26.757,00 SIT in so nadaljnji izvršilni stroški.

[JEDRO]

Če je terjatev, ki jo dolžnik uveljavlja v pobot sporna, potem ni podan razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine ter prodaje nepremičnine, vpisane pri vl.št. X k.o. Y zaradi poplačila upnikove sodno ugotovljene terjatve.

Dolžnik v ugovoru navaja, da upnikove terjatve ni nikoli zanikal, vendar pa meni, da je to svojo obveznost do upnika v celoti poravnal s svojo nasprotno terjatvijo. Dolžnik zatrjuje, da je na lokaciji Z opravil gradbena dela, izolacijska dela, betoniranje, zidanje ipd. Upnik je dolžniku iz naslova dela, ki ga je dolžnik opravil na njegovem vikendu, dolžan plačati 2.526.200,00 SIT. Dolžnik zato meni, da je svojo terjatev do upnika v celoti poravnal tako, da jo je pobotal s svojo nasprotno terjatvijo. Utemeljenost terjatve dolžnika naj bi izhajala iz specifikacije opravljenega dela dolžnika na upnikovem vikendu.

Na ugovor je odgovoril upnik. Pravi, da so ugovorne navedbe lažnive in z ničemer dokazane. Dolžnik, ki je svojo terjatev pripoznal v pravdnem postopku, ni poleg tega nikoli izjavil, da bi mu bil upnik karkoli dolžan. Ne glede na to ni dolžnik za upnika nikoli opravljal nobenih del. Listina, ki jo prilaga dolžnik kot dokaz nima ne žiga, ne podpisa, ne datuma. Poleg tega pa upnik navaja, da je bila njegova hiša zgrajena pred več kot desetimi leti, 8. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ pa določa, da je ugovorni razlog podan, če je terjatve prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, vendar v času, ko dolžnik tegaveč ni mogel uveljavljati. Upnik predlaga, naj sodišče ugovor dolžnika zavrne.

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

Ugovor kot pritožba ni utemeljen.

V izvršilnem postopku je sicer v okviru 8. točke 55. člena ZIZ možno uveljavljati, da je terjatev , ki je predmet izvršbe, prenehala obstajati zaradi pobota. K temu pa je potrebno dodati, da v izvršbi ni več mogoč procesni pobot, ko sodišče ugotovi obstoj obeh terjatev in jih nato pobota. Takšen pobot je namreč mogoče uveljavljati najkasneje v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje (3. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V izvršilnem postopku je zato možno le materialnopravno pobotanje(336. - 343. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). V obravnavani zadevi pa terjatev, ki jo dolžnik v izvršilnem postopku ugovarja v pobot, ni bila ugotovljena z izvršilnim naslovom, upnik pa njen obstoj izrecno zanika, kar pomeni, da je v pobot ugovarjana terjatev še sporna. Ob takšnem stanju pa bi bilo potrebno ugotavljati njeno utemeljenost. Tega v izvršilnem postopku ni mogoče storiti. V primerih, kadar je terjatev sporna, namreč brez pravde pobotanja ni mogoče izpeljati. Ker pobot v obravnavani zadevi iz navedenih razlogov ni možen, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen, Ker niso podani niti razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče sklep o izvršbi potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker lahko upnik le z vložitvijo odgovora na ugovor prepreči nastanek zakonite domneve, da so navedbe v ugovoru resnične, predstavljajo stroški odgovora za izvršbo potrebne stroške, zaradi česar jih je dolžan dolžnik upniku povrniti. Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Odločba o stroških temelji na 165. čl. ZPP v zvezi z 38. čl. ZIZ.