Court allows enforcement objection and vacates first-instance ruling due to incorrect application of interest rate laws for foreign currency debts.

Ugovoru se ugodi in se izpodbijani sklep o izvršbi razveljavi v 2. točki izreka.

O zahtevku in stroških bo sodišče odločilo v pravdnem postopku.

[JEDRO]

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri v 1. členu določa, da se po predpisani obrestni meri zamudnih obresti obrestujejo denarne obveznosti v domačem denarju. Izterjevani znesek pa naj bi se preračunal v tolarsko protivrednost po tečaju ob plačilu. Za zamudne obresti pred tem, je treba za obveznost, izraženo v tuji valuti, uporabiti analogijo s predpisi, ki urejajo obrestno mero pogodbenih obresti (noveliran 3. odstavek 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih) in ne Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje zaradi izterjave glavnice v znesku 34.901,03 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.12.1998 dalje do plačila dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine (izpiska iz overjenih poslovnih knjig) z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari.

Zoper tak sklep brez izrecne navedbe ugovornih razlogov in brez predloga pravočasno ugovarja dolžnik. V ugovoru navaja, da ne soglaša z izračunom glavnice na dan 30.11.1998 v znesku 15.748,77 DEM, saj njegov izračun izkazuje le dolg v višini 13.482,67 DEM. Dolžnik tudi ne soglaša z izračunom obresti v znesku 1.620,89 DEM (pravilno 4.620,89 DEM) in meni, da obresti znašajo le 1.289,17 DEM. V celoti dolžnik zavrača izračun zamudnih obresti od glavnice 13.492,67 DEM, saj meni, da se zamudne obresti obračunavajo od dneva plačila glavnice do dneva najetja posojila. Ker dolžnik glavnice ni poravnal, se zamudne obresti ne morejo obračunati.

Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neobrazložen in ga je v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) poslalo Višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor je utemeljen.

Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Dolžnik v svojem ugovoru, kateremu sicer ne priloži nobenega dokaza, oporeka višini izterjevanega dolga, saj graja upničin izračun obresti. Ob preizkusu ugovornih trditev pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pravilnosti omenjenega izračuna ni mogoče preizkusiti, saj verodostojni listini - izpisku iz overjenih poslovnih knjig ni priložen obračun obresti, na katerega se upnica sklicuje v izvršilnem predlogu, ki je zato nepopoln.

Iz predloga za izvršbo tudi ni razvidno zakaj naj bi zakonske zamudne obresti od izterjevanega zneska tekle že od 1.12.1998. Predvsem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je v celoti dovolilo izvršbo v predlaganem obsegu. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri namreč v 1. členu določa, da se po predpisani obrestni meri zamudnih obresti obrestujejo denarne obveznosti v domačem denarju. Izterjevani znesek 34.901,03 DEM pa naj bi se preračunal v tolarsko protivrednost po tečaju ob plačilu. Za zamudne obresti pred tem, je treba za obveznost, izraženo v tuji valuti (DEM), uporabiti analogijo s predpisi, ki urejajo obrestno mero pogodbenih obresti (noveliran 3. odstavek 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih) in ne Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.

Ker je torej sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu za izvršbo oz. ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ob obravnavnju ugovora kot pritožbe razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora, ugovoru ugodilo in v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ odločilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku.