Appeal court allows creditor's preliminary order request, ruling objective risk suffices over subjective risk standard.

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ker je v nasprotju s situacijo v primeru začasne odredbe pri predhodni odredbi terjatev upnika izkazana z višjo stopnjo verjetnosti, mora le-ta kot verjetno izkazati zgolj objektivno, ne pa subjektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za izdajo predhodne odredbe s predznambo zastavne pravice za terjatev v višini 2.445.838,08 SIT z obrestmi in zaznambo zastavne pravice na originalu pogodbe z dne 11.2.1996, originalu sklepa opr. št. II I 203/96 z dne 13.4.2000 in pri DURS, Izpostava Kranj na stanovanju na naslovu X.

Proti sklepu se je po odvetniku pritožil upnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi, podredno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da v razlogih sklepa manjka presoja dejstev, ki so navedena v predlogu za izdajo predhodne odredbe in izkazujejo verjeten obstoj nevarnosti. Dolžnica nima nobenega vrednejšega nepremičnega ali premičnega premoženja in ni zaposlena, zato je njeno edino premoženje, iz katerega se upnik v bodoče izvršbi lahko poplača, predmetno stanovanje. Prav dejstvo, da dolžnica do sedaj svojih obveznosti do upnika ni prostovoljno izpolnjevala, kaže na to, da bo terjatev treba izterjati v izvršilnem postopku. Zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica stanovanja ne bo odtujila, ne vzdrži logične in življenjske presoje. Prezadolženost ni edini razlog, zaradi katerega je uveljavljanje terjatve onemogočeno ali oteženo. Tak razlog je lahko tudi odsotnost ali pomanjkanje premoženja, iz katerega bi se bilo mogoče poplačati.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ izda sodišče predhodno odredbo na podlagi (med drugim) še neizvršljive odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo brez izdaje takšne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Iz obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje izhaja, da je pri presoji obstoja verjetne nevarnosti, da bo v primeru, če se ne izda predlagana predhodna odredba, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, tehtalo, ali okoliščine konkretnega primera vsebinsko zapolnjujejo pojem pravnega standarda subjektivne nevarnosti. Takšno materialnopravno izhodišče pa ni pravilno. Ker je v nasprotju s situacijo v primeru začasne odredbe pri predhodni odredbi terjatev upnika izkazana z višjo stopnjo verjetnosti, mora le-ta kot verjetno izkazati zgolj objektivno, ne pa subjektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Ob nakazani materialnopravni podlagi bo moralo sodišče v ponovljenem postopku še enkrat presoditi, ali sta izpolnjena oba pogoja iz 1. odst. 257. člena ZIZ. V zvezi z nevarnostjo, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, je upnik v predlogu za izdajo predhodne odredbe navajal naslednje okoliščine:

- dolžnica poleg nepremičnine, na katero se nanaša predlog, nima nobenega drugega nepremičnega ali vrednejšega premičnega premoženja, iz katerega bi se upnik po pravnomočnosti sodbe lahko poplačal; - dolžnica ni nikjer zaposlena; - dolžnica do sedaj še nobene obveznosti do upnika ni izpolnila prostovoljno; - dolžnica je upniku preprečevala uporabljati nepremičnino, na katero se nanaša predlog, in ni spoštovala sporazuma, ki ga je sklenila z upnikom 17.1.1992.

Zatrjevane okoliščine obstoj objektivne nevarnosti vsekakor nakazujejo. Če jih bo sodišče prve stopnje ocenilo vsaj kot verjetne, bo moralo predlogu za izdajo začasne odredbe ugoditi. Pravilno je namreč stališče v pritožbi, da je vzrok nevarnosti poleg dolžnikove prezadolženosti tudi odsotnost ali pomanjkanje premoženja, iz katerega bi se upnik lahko poplačal, ko bo njegova terjatev postala izvršljiva.