Appeal allowed: eviction causing business cessation constitutes significant damage warranting execution suspension under ZIZ.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Dejstvo, da bi moral dolžnik zaradi izpraznitve poslovnih prostorov opustiti svojo dejavnost, lahko predstavlja tisto znatnejšo škodo, ki je razlog za odlog izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.

Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni dokazal, da mu bo nastala znatna škoda. Dolžnik je svoj predlog podprl s številnimi listinskimi dokazili, ki njegove navedbe o tem izkazujejo. Verodostojnejših dokazov o nevarnosti in višini grozeče škode dolžnik ne more predložiti, ker jih objektivno ni mogoče pridobiti. Dejstvo, da dolžnik zoper izvršilni sklep ni ugovarjal, mu v postopku za odlog izvršbe ne more iti v breme. Tudi razlog sodišča, da je predlagal odlog le za poslovne prostore in ne za stanovanjske prostore ter rubež premičnih stvari, ne vzdrži, saj je predlagal odlog izvršbe v celoti, pri čemer pa je izkazoval nastanek znatne škode zlasti na delih, ki so zanj kot poslovnega subjekta bistvenega pomena, zaradi česar bi lahko utrpel znatno škodo, seveda pa brez stanovanjskih prostorov dolžnik tudi ne more opravljati dejavnosti. Sodišče je nepravilno kot neverodostojne ocenilo dolžnikove dokaze o plačilu neplačanih najemnin, saj bi o tem moralo zaslišati upnico. Kljub upničini izjavi z dne 17.1.2001, da preklicuje dejanje - izpraznitev prostorov in nasprotuje izselitvi dolžnika, sodišče izvršilnega postopka ni ustavilo že pred odločitvijo o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe, s čimer bi sploh odpadla dolžnikova potreba po pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo ter ob izpolnitvi enega od dodatnih pogojev, ki jih ZIZ taksativno našteva.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrnilo iz razloga, ker je štelo, da dolžnikove navedbe o tem, da bi moral zaradi realizacije izvršbe opustiti dejavnost ter odpustiti dve delavki, ni mogoče šteti kot razlog za odlog izvršbe, saj posledice, ki bodo nastale zaradi izvedbe izvršbe in kot njen končni cilj, ne morejo predstavljati za dolžnika tiste znatne škode, ki bi bila predvidena za odlog izvršbe. Takšno stališče sodišča prve stopnje pa je zmotno. Dejstvo, da bi moral dolžnik zaradi izpraznitve prostorov opustiti svojo dejavnost, po mnenju pritožbenega sodišča lahko predstavlja tisto znatnejšo škodo, ki je razlog za odlog izvršbe. Če bi namreč prišlo do oprave izvršbe, dolžnik v primeru, če bi z izrednim pravnim sredstvom uspel, ne bi mogel doseči vzpostavitve prejšnjega stanja. Sodišče prve stopnje je torej zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 71. člena ZIZ in zaradi tega ni presojalo, ali je dolžnik izkazal za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali je dolžnik izkazal za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da dejstvo, da dolžnik v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ni ugovarjal, in dejstvo plačila zaostalih najemnin upnici, v ničemer ne vplivata na utemeljenost predloga za odlog izvršbe.