Appeal dismissed; debtors objection to seizure record treated as third-party claim, not appealable decision.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če dolžnikove navedbe, da ni lastnik zarubljenih predmetov, držijo, bodo lahko lastniki spornih predmetov do konca izvršilnega postopka vložili ugovor tretjega, na dolžnikov pravni položaj pa v tem primeru izdani sklep o izvršbi ne vpliva. Rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja ni odločba v smislu določbe prvega odstavka 8. člena ZIZ zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo, zato je treba ugovor zoper rubežni in cenilni zapisnik zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika "na rubežni zapisnik z dne 7.3.2000".

Zoper tak sklep se brez navedbe pritožbenih razlogov in brez pritožbenega predloga pravočasno pritožuje dolžnik. V pritožbi prosi za odložni rok, ker lastniki predmetov po zapisniku pod št. 1, 3, 5 in 7 niso bili dosegljivi in so posojene predmete odnesli takoj, ko je dolžnik prosil za dokazila o lastništvu. Dolžnik ima zato težave pri nadaljnjem poslovanju. Pritožnik prosi za odložni rok 45 dni za zagotovitev ustrezne dokumentacije ali odkup navedenih predmetov.

Sklep o izvršbi je bil v obravnavani zadevi izdan 22.4.1997 in je bil dolžniku vročen 24.5.1997, torej pred uvedbo Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ; Ur. l. RS, št. 51/98). Zato je o ugovoru dolžnika po določbah Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP; Ur. l. SFRJ, št. 20/78 - 27/90) pravilno odločalo sodišče prve stopnje (49. člen ZIP).

Ker dolžnik v pritožbi ne navaja nobenega razloga zoper sklep sodišča prve stopnje, ga je pritožbeno sodišče preizkusilo v okviru po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99). Pri tem ugotavlja, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti; sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo določbe ZIZ oz. ZIP.

Sodišče prve stopnje je o dolžnikovem "ugovoru na rubežni zapisnik z dne 7.3.2000" odločilo kot o ugovoru v smislu določbe 64. člena ZIZ oz. 56. člena ZIP, saj je v ugovoru pojasnjeval, da nekateri od zarubljenih predmetov niso njegova last. Takšen ugovor lahko po določbah ZIZ in ZIP vloži tretji; tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Če dolžnikove navedbe držijo, bodo lahko lastniki spornih predmetov do konca izvršilnega postopka vložili omenjeno pravno sredstvo, na dolžnikov pravni položaj pa v tem primeru izdani sklep ne vpliva. Sodišče prve stopnje je zato ugovor pravilno zavrnilo.

Kolikor bi sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor obravnavalo v smislu določbe 56. člena ZIZ oz. 51. člena ZIP, torej kot ugovor dolžnika po izteku roka, bi ugotovilo, da dolžnik v njem ne navaja nobenega dejstva, ki bi se nanašalo na terjatev. Tudi v tem primeru bi moralo ugovor zavrniti, tako da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Če pa bi sodišče prve stopnje sporni ugovor obravnavalo tako, kot je naslovljen, torej kot ugovor na rubežni zapisnik, bi ga moralo po določbi 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavreči. Rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja namreč ni odločba v smislu določbe prvega odstavka 8. člena ZIZ zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo.

Pritožba dolžnika torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo.

V pritožbi dolžnik smiselno predlaga tudi odlog izvršbe. O takšnem predlogu bo moralo v nadaljevanju postopka odločiti sodišče prve stopnje.