Appeal dismissed; debt repayment after failed seizure counts as cash collection, not successful seizure, under enforcement tariff rules.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dejstvo, da je dolžnik izvršitelju naslednji dan po neuspelem rubežu v gotovini poplačal svoj dolg do upnika, je glede na določbe Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, šr. 32/2000), mogoče šteti edinole kot prevzem gotovine od dolžnika v smislu 4.alinee tar.št. 11 Pravilnika o tarifi, ne pa kot uspeli rubež v smislu tar.št. 1 tega pravilnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršitelju priznalo stroške v višini 6.806,45 SIT (1.točka izreka), upniku priznalo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 510,00 SIT (2.točka izreka), odločilo, da se iz zneska 36.376,00 SIT, ki ga je plačal dolžnik, poplačajo glavnica, zakonske zamudne obresti, skupni izvršilni stroški upnika in stroški izvršitelja (3.točka izreka), izvršitelju pa naložilo vračilo preveč plačanega predujma in s strani dolžnika preveč plačanega zneska (4.točka izreka).

Proti odmeri izvršiteljevih stroškov se pritožuje izvršitelj. Meni, da bi mu moralo sodišče za rubež priznati 75% cene storitve po tar.št. 1 pravilnika o tarifi, saj je bila izvršba uspešna. Dolžnik je namreč v celoti poravnal svoj dolg. Prav tako bi mu moralo sodišče na podlagi 10.člena pravilnika o tarifi priznati 25 točk za posredovanje med strankama. Je pa sodišče pravilno odmerilo kilometrino.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje v skladu s 350.členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, ZPP) v zvezi s 366.členom ZPP in 15.členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, ZIZ) ugotavlja, da kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, niso podane, sklep prve stopnje pa je v izpodbijanem delu pravilen.

Izvršitelj je v svojem poročilu o opravi dejanj izvršbe navedel, da na dan 19.3.2001 rubeža premičnin ni bilo mogoče opraviti, ker dolžnika ni bilo doma, se je pa dolžnik naslednji dan, to je dne 20.3.2001, oglasil pri izvršitelju in v celoti poravnal svoj dolg.

Če je rubež neuspešen zaradi razlogov na strani dolžnika ali upnika ali ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% cene storitve po tar.št. 1 (3. odstavek tar.št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, Uradni list RS, št. 32/2000, v nadaljevanju Pravilnik o tarifi). Za prevzem posameznega gotovinskega plačila od dolžnika pripada izvršitelju plačilo v stalnem znseku 50 točk (4.alinea tar.št. 11 Pravilnika o tarifi).

Glede na navedeno vsebino določb Pravilnika o tarifi, ki v konkretnem primeru prideta v poštev, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre izvršitelju iz naslova rubeža le 25 % cene storitve po navedeni tarifni številki, saj rubež ni bil uspešen in to je v svojem poročilu zapisal sam izvršitelj, za prevzem gotovine od dolžnika pa je izvršitelj upravičen do plačila v višini 50 točk. Dejstvo, da je dolžnik izvršitelju dne 20.3.2001 v gotovini poplačal svoj dolg do upnika, je glede na zgoraj navedeni določbi Pravilnika o tarifi, mogoče šteti edinole kot prevzem gotovine od dolžnika v smislu 4.alinee tar.št. 11 Pravilnika o tarifi, ne pa kot uspeli rubež v smislu tar.št. 1 tega pravilnika. Navedeno potrjuje tudi s strani izvršitelja predložena pobotnica z dne 20.3.2001. Prav tako pa sodišče prve stopnje izvršitelju utemeljeno ni priznalo priglašenega stroška posredovanja, saj ne 10.člen in ne katera druga določba sedaj veljavnega Pravilnika o tarifi ne daje podlage za priznanje tega stroška. Lahko pa izvršitelj ministru za pravosodje preko Zbornice izvršiteljev predlaga spremembo oziroma dopolnitev Pravilnika o tarifi v tej smeri (291.člen ZIZ). Glede na navedeno je sodišče druge stopnje izvršiteljevo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.točka 365.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).

V zvezi s pritožbi priloženim rubežnim in cenilnim zapisnikom z dne 20.3.2001, s katerim poskuša izvršitelj dokazati svoje pritožbene trditve o uspelem rubežu, pa sodišče druge stopnje še dodaja, da sme po določbi 1.odstavka 337.člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in 15.členom ZIZ pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti že prej. Že iz tega razloga pritožbi priložen dokaz ne more biti upošteven, saj datira na 20.3.2001, torej na čas predložitve poročila in stroškovnika. Tak dokaz pa tudi, vkolikor bi bil predložen pravočasno, ne bi dokazoval uspelega rubeža, saj iz njega ne izhaja, da bi bile dolžniku na ta dan zarubljene kakšne premičnine, niti ni sestavljen na dolžnikovem naslovu, na katerem se po zakonu vrši premičninski rubež, temveč je bil sestavljen na naslovu izvršiteljeve pisarne, nenazadnje pa na tem zapisniku sploh ni dolžnikovega podpisa.