Creditor's appeal allowed; court ruled new execution means do not imply withdrawal of previously approved means.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v tretjem odstavku izreka.

Upničini pritožbeni stroški v znesku 26.775,00 SIT so nadaljnji stroški izvršilnega postopka.

[JEDRO]

Če upnik predlaga izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, ni mogoče domnevati, da predlaga to sredstvo namesto prej dovoljenega.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom istega sodišča, opr. št. I 99/57 z dne 23.3.1999, opravi z rubežem dolžničinih prejemkov in njihovim prenosom na upničin račun. Nadalje je ustavilo izvršbo v delu, kolikor se nanaša na rubež in prodajo premičnin in dolžnici naložilo v plačilo nadaljnje upničine stroške v znesku 6.426,00 SIT.

Proti takšnemu sklepu se je v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na dolžničine premičnine (tretji odstavek izreka), pritožila upnica. Pritožuje se zaradi kršitve določb postopka in predlaga, naj sodišče druge stopnje sklep v izpodbijanem delu razveljavi. Navaja, da je sodišče prve stopnje upničin predlog za dovolitev izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom zmotno štelo za smiselni umik izvršbe na premičnine. Sodišče je prezrlo, da je upnica vložila predlog za izvršbo z dvema različnima izvršilnima sredstvoma. Sodišče je prekoračilo določbo 43. člena ZIZ, saj upnica ni predlagala ustavitve izvršbe z izvršilnim sredstvom, s katerim je bila izvršba že pravnomočno dovoljena. Upnik lahko za poplačilo iste terjatve predlaga več izvršilnih sredstev.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98), ko je upničin predlog, da se izvršba dovoli z novim izvršilnim sredstvom, štelo za hkratni umik predloga za izvršbo s prej predlaganim in dovoljenim sredstvom. Na podlagi določbe 3. odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče na predlog upnika do konca izvršilnega postopka dovoli, poleg že dovoljenega sredstva, izvršbo še z drugimi sredstvi oziroma, namesto že dovoljenega sredstva, z drugimi sredstvi. Upnica je v vlogi z dne 3.10.2000 predlagala, da se dovoli izvršba z novim sredstvom, ni pa navedla, da predlaga izvršbo s tem sredstvom namesto izvršbe s prej predlaganim sredstvom. Ker bi imel takšen predlog za posledico tudi ustavitev izvršbe s prvim sredstvom, ga je potrebno obravnavati po pravilih, ki veljajo za delni umik predloga za izvršbo (43. člen ZIZ). Umika predloga, to je odpovedi sodnemu varstvu, pa ni mogoče domnevati, kot je to zmotno storilo sodišče prve stopnje, razen v z zakonom izrecno določenih primerih. Upničin predlog zato pravilno pomeni predlog, da se izvršba z novim sredstvom dovoli poleg že dovoljenega sredstva, saj ne vsebuje jasne izjave, da hkrati umika predlog glede prej predlaganega sredstva.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.

Upnica je s pritožbo uspela, zato so bili njeni stroški pritožbenega postopka potrebni in jih mora dolžnica povrniti na podlagi 5. odstavka 38. člena ZIZ kot nadaljnje stroške izvršilnega postopka. Vendar je upnica na podlagi določil Odvetniške tarife upravičena le do povrnitve nagrade za sestavo pritožbe v višini 250 točk, pri vrednosti odvetniške točke v času odločanja 90,00 SIT, ter do 19% davka na dodano vrednost, skupaj 26.775,00 SIT (5. točka tarifne št. 21 odvetniške tarife). Upoštevati je namreč treba, da je upnica izpodbijala le del odločitve prvostopnega sodišča, namreč kolikor se nanaša na izvršbo z rubežem in prodajo premičnin, zato ji gre po oceni pritožbenega sodišča le polovico priglašenih stroškov, medtem ko iz spisa tudi ni razvidno, da bi bila sodna taksa za pritožbo do trenutka odločanja v pritožbenem postopku že plačana, zato ji pritožbeno sodišče teh stroškov ni priznalo.