Subrogation prevents creditor from claiming future alimony; court dismisses appeal for pre-litigation security order.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sklad vstopi v pravice preživninskega upravičenca do višine založenega nadomestila, zato od dolžnika ne more zahtevati več, ko je plačal preživninskemu upravičencu. Zaradi tega sklad ne more uspešno predlagati zavarovanja s predhodno odredbo za še nezapadle preživninske zneske.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo za poplačilo upnikove terjatve glavnice v višini 73.750,00 SIT, zakonskih zamudnih obresti od zneska 35.012,00 SIT od 15.3.2000 do plačila, od zneska 19.990,00 SIT od 14.4.2000 do plačila in do zneska 18.748,00 SIT od 15.5.2000 do plačila ter za izvršilne stroške v višini 11.408,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa do plačila. Zavrnilo pa je upnikov predlog za izdajo predhodne odredbe za zavarovanje upnikove denarne terjatve.

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik. Sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da predlogu za izvršbo v celoti ugodi. Navaja, da je sodišče prve stopnje enostransko interpretiralo 28. člen Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS (Ur.list št. 25/97 - 22/2000 - ZJSRS). Gre za zakonsko subrogacijo, s katero preidejo na upnika vse pravice zagotovljene po zakonu. Prvostopno sodišče je spregledalo 259. člen ZIZ, ki določa, da ima upnik pravico zahtevati v zavarovanje s predhodno odredbo še nezapadle zneske zakonite preživnine in sicer za zneske, ki bodo zapadli v enem letu. V zvezi z zavrnitvijo zahtevka po izdaji odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, pa je prvostopno sodišče preuranjeno odločilo, da navedbe upnika o dosedanjem neplačevanju preživnine in o nezaposlenosti niso zadosten razlog za izdajo take odredbe. Prvostopno sodišče naj bi spregledalo dejstvo, da je dosedanji upnik v izvršilnem postopku ostal nepoplačan, s čimer je verjetno izkazana verjetnost, da upnik v tem postopku ne bo uspel poplačati svoje terjatve s predlaganimi sredstvi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlago 28.člena ZJSRS, na kateri je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev. 3. odstavek 28. člena ZJSRS namreč izrecno določa, da vstopi sklad v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. O zakonski subrogaciji, do katere pride neodvisno od dolžnika, govorimo, če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes. V takšnem primeru ob izpolnitvi nanj preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami po samem zakonu (300. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Zakonsko subrogacijo pa, kot je navdeno že zgoraj, posebej določa tudi 28. člen ZJSRS. To pomeni, da upnik, na katerega je prešla terjatev, od dolžnika ne more zahtevati več, kot je plačal preživninskemu upravičencu (303.člen ZOR). Takšno materialnopravno izhodišče napotuje na zaključek, ki ga je sprejelo tudi sodišče prve stopnje, da upnik ne more uspešno predlagati zavarovanja s predhodno odredbo za še nezapadle zneske preživnine po 259. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (enako tudi sklep VSL III Cp 423/2001).

Če upnik izkaže, da s sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, sodišče naloži dolžniku, naj predloži seznam svojega premoženja (1. odst. 31. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje, da zgolj navedbe upnika, da je dolžnik brez zaposlitve in da ne plačuje preživnine svojima mladoletnima otrokoma še ne zadostujejo, da bi sodišče izdalo takšno odredbo. Predlagana in dovoljena je bila namreč izvršba z rubežem delnic in premičnin dolžnika. Zgoraj navedeni razlogi, ki jih zatrjuje upnik, pa ne izkazujejo, da upnik s predlaganim sredstvom ne bo mogel biti v celoti poplačan. Poleg tega pa je treba pritožniku pojasniti, da se z odredbami v izvršilnem postopku odloča o procesnih vprašanjih, proti njim pa ni samostojnega pravnega sredstva (7. odst. 9. člena ZIZ). To pomeni, da lahko stranka odločitev sodišča prve stopnje izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo (2. odst. 363. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sklep o izvršbi pa ni takšna končna odločba, saj odredba iz 31. člena ZIZ ne predstavlja procesne podlage za njegovo izdajo. Če bo izpolnjen pogoj iz 1. odst. 31. člena ZIZ, bo moralo sodišče, da bi bil lažje dosežen namen izvršilnega postopka, ki je v poplačilu upnika, odločiti o predlagani dolžnikovi obveznosti, ko bo pristopilo k opravljanju posameznih dejanj izvršbe.

Ker je pritožba neutemeljena ter niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).