Appeal dismissed; court upheld conviction for assault and abuse of authority based on credible witness testimony.

Pritožba zagovornika obodolženega B. H. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolžnenec je dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati povprečnino v znesku 60.000,00 SIT.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo obdolženčevo krivdo v zvezi z obema kaznivima dejanjima in je s tem tudi navedlo, zakaj ne pride v poštev silobran, kot je to navajal zagovornik v pritožbi. Šlo je namreč za napad s strani obdolženca, ne pa za obrambo obdolženca pred oškodovancema.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Radovljici je z izpodbijano sodbo spoznalo obdolženega B. H. za krivega, da je storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/1 KZ in kaznivo dejanje grdega ravnanja po čl. 146/1 KZ. V okviru pogojne obsodbe mu je za prvo kaznivo dejanje določilo kazen 3 (tri) mesece zapora, za drugo pa kazen 1 (enega) meseca in 15 (petnajst) dni zapora. Upoštevaje kazen 4 (štirih) mesecev zapora, ki mu je bila določena s pogojno obsodbo v sodbi Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. K 90/2000 z dne 22.5.2000, ki je ni preklicalo, je obdolžencu izreklo enotno kazen 7 (sedem) mesecev zapora s preizkusno dobo 2 (dveh) let. Odločilo je še o premoženjskopravnih zahtevkih in o stroških kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Zagovornikove pritožbene navedbe, da naj bi prvostopenjsko sodišče dejansko stanje zmotno ugotovilo, ker naj bi šlo v resnici za silobran, ne pa za storitev dveh kaznivih dejanj, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je namreč priče R. M., F. P. in oba oškodovanca ocenilo kot prepričljive. Njihove izpovedbe so podprte z zdravniškima potrdiloma in z izvedeniškim mnenjem sodnega izvedenca medicinske stroke. Odločitev o tem, zakaj se je oprlo na te dokaze, je sprejemljivo obrazložilo. Prav tako pa je tudi navedlo, da ocenjuje ostale priče (A. M., F. Z. in M. P.), ki niso udarcev ne potrdile in ne izključile, kot priče, ki niso hotele izpovedovati tako, da bi se udeležencem zamerile. Zato je dokazna ocena o obdolženčevi krivdi glede obeh kaznivih dejanj prepričljiva in jo, kot že navedeno, pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

Sodišče prve stopnje je torej s tem, ko je ugotovilo obdolženčevo krivdo za obe kaznivi dejanji, izključilo obdolženčev zagovor v smeri silobrana kot nepripričljiv in je ocenilo, da je obdolženec "svoje ravnanje minimaliziral". Sodba vsebuje torej razloge glede obdolženčeve krivde in tudi o tem, zakaj ni sprejeta obdolženčeva teza o napadu nanj. Zato so pritožbene navedbe, da naj bi šlo za silobran, neutemeljene. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe o izpovedbi priče U., da naj bi ta priča na glavni obravnavi priznal, da je dvignil stol, da bi z njim udaril obdolženega. Ta priča namreč tega ni izpovedala. Tudi pritožbena navedba o tem, kdo vse je zaposlen pri F. P., ne more vplivati na oceno o verodostojnosti prič, ki jo je prvostopenjsko sodišče prepričljivo obrazložilo.

Dejansko stanje je torej sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo in je zato zagovornikova pritožba neutemeljena.

Ker zagovornikova pritožba, ki je podana v obdolženčevo korist, po čl. 386. ZKP obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji, je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijano sodbo tudi v tem pogledu. Ob tem ugotavlja, da je bila obdolžencu izrečena pravična kazenska sankcija, ki je sorazmerna s težo kaznivih dejanj in stopnjo obdolženčeve krivde.

Glede na to, da pritožbeno sodišče ni našlo nobenih kršitev materialnega ali procesnega zakona, na kar je pazilo po uradni dolžnosti po 1. odst. 383. čl. ZKP, je sodišče druge stopnje zagovornikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Obdolženčev zagovornik s pritožbo ni uspel. Zato je obdolženec dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino. Povprečnina je odmerjena ob upoštevanju trajanja in zamotanosti pritožbenega postopka ter obdolženčevih premoženjskih razmer.