Court dismisses forgery charge due to absolute statute of limitations expiration after six years.

Ob reševanju pritožbe zagovornika obd. F. A. se po uradni dolžnosti izpodbijana sodba tako spremeni, da se po 4. tč. 357. čl. ZKP

z a v r n e

obtožba, da je obd. F. A. predrugačeno pravo javno listino točneje neugotovljenega dne v času od 16.2.1993 do 3.3.1995 v svojem vozniškem dovoljenju, izdanem od OSUB Bihač, št. 10121 dne 19.8.1988 in pod registrsko številko BHOO613436 v rubriki na četrti strani "...prepoved upravljanja motornih vozil kategorije" mehansko odstranil vpisan ukrep prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije za čas od 16.2.1993 do 16.4.1993, vpisan s strani Mestnega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani dne 16.2.1993, dne 3.3.1995 pa je tako predrugačeno vozniško dovoljenje predložil Upravni enoti v Ljubljani za vpis prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije na podlagi pravnomočne odločbe Sodnika za prekrške v Ljubljani,

s čemer naj bi storil kaznivo dejanja ponarejanja listin po čl. 256/3 KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun.

[JEDRO]

Zaradi absolutnega zast aranja kazenskega pregona je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je po 4. tč. 357. čl. ZKP zavrnilo obtožbo, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obd. F. A. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po čl. 256/3 KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo in v njej določilo kazen 4 mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe določb kazenskega postopka ter podrejeno zaradi izrečene sankcije. Predlagal je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe, podrejeno pa izrek milejše kazenske sankcije.

Višja državna tožilka je predlagala, da naj pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe v skladu s 4. tč. 357. čl. ZKP obtožbo zavrne po uradni dolžnosti, ker je nastopilo absolutno zastaranje.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obdolženec obravnavan zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl. 256/3 KZ, ki naj bi bilo storjeno v času od 16.2.1993 do 3.3.1995. Za kaznivo dejanje ponarejanja listin je po 3. odst. 256. čl. KZ predpisana kazen zapora do 3 let. V skladu z določilom 2. odst. 3. čl. KZ je v tej kazenski zadevi v zvezi z zastaranjem kazenskega pregona potrebno uporabiti določbe kazenskega zakonika pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev, ko je bilo v 5. tč. 1. odst. 111. čl. KZ določeno, da kazenski pregon ni več dovoljen, če so pretekla 3 leta od storitve kaznivega dejanja, v 6. odst. 112. čl. KZ pa je bilo določeno, da kazenski pregon zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko čas, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona. Glede na to, da je od storitve kaznivega dejanja poteklo že 6 let, je zato nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona.

Zaradi nastopa absolutnega zastaranja kazenskega pregona je pritožbeno sodišče ob reševanju zagovornikove pritožbe po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo tako spremenilo, da je obtožbo zoper obd. F. A. po 4. tč. 357. čl. ZKP zavrnilo.

Zaradi izdaje zavrnilne sodbe je še odločilo, da stroški kazenskega postopka ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun, kar je v skladu z določilom 1. odst. 96. čl. ZKP.