Appeal dismissed; execution costs based on principal claim value excluding interest and ancillary claims per ZPP Art. 39. ZIZ Art. 15.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal by the executor was dismissed, and the first-instance ruling confirming execution costs based solely on the principal claim value was upheld. The executor argued that total claim value, including interest and ancillary claims, should have been used as the basis for cost calculation, citing industry guidelines. The court ruled that Article 39 of the Civil Procedure Act explicitly requires using only the principal claim's value, rendering the industry explanation non-binding.
Legislator headnote
AI generatedArt. 15 ZIZ; Art. 39 ZPP: In execution proceedings governed by the Execution Act, the value of the subject matter for determining execution costs, court taxes, and lawyer fees is the principal claim value alone, excluding interest and ancillary claims unless they are pursued as principal claims.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi v prvi točki izreka.
[JEDRO]
Kot osnova za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se uporabi vrednost glavne terjatve, brez obresti, stroškov in drugih postranskih terjatev. Pojasnilo Izvršilnega odbora Zbornice izvršiteljev za sodišče ni pravno zavezujoče.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se stroški izvršitelja odmerijo na 24.869,50 SIT (prva točka izreka), preostali priglašeni stroški pa se zavrnejo (druga točka izreka).
Izvršitelj se je zoper prvo točko izreka izpodbijanega sklepa pravočasno pritožil in navedel, da je sodišče stroške odmerilo napačno, ker je kot vrednost zahtevka upoštevalo samo vrednost glavnice, medtem ko bi moralo kot vrednost terjatve, od katere se odmerijo stroški izvršitelja, upoštevati celotno terjatev, ki jo izvršitelj izterjuje (glavnico, obresti ter stroške), kot izhaja tudi iz pojasnila Izvršilnega odbora Zbornice izvršiteljev z dne 28.6.2000 ter navodila Ministrstva za pravosodje z dne 10.8.2000.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje, da se kot osnova za odmero stroškov izvršitelja upošteva vrednost glavnice, je pravno povsem pravilna. V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku - ZPP (15. čl. ZIZ). V 39. čl. ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih (podkrepilo Višje sodišče) po tem zakonu (smiselno: po ZIZ), odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 39. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), medtem ko se obresti, stroški in druge postranske terjatve ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo (smiselno: izterjujejo v izvršbi) kot glavni zahtevek (2. odst. 39. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Prav tako se tudi pri odmeri sodnih taks ter nagrade za odvetniške storitve (ki je vsebinsko najbližje plačilu za delo izvršitelja) upošteva (samo) vrednost glavnice. Sklicevanje pritožnika na Pojasnilo je neutemeljeno, saj so sodniki pri svojem odločanju vezani samo na ustavo in zakon (prim. 125. čl. Ustave Republike Slovenije in 1. odst. 3. člena Zakona o sodiščih). Pojasnilo Zbornice izvršiteljev za sodišče ni pravno zavezujoče, isto pa velja tudi za navodilo Ministrstva za pravosodje.
Ker sodišče druge stopnje tudi ob preizkusu izpodbijanega dela odločbe po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo izvršitelja na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.