Court dismisses objection to enforcement when no statutory grounds under ZIZ are cited by the debtor.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's objection to the enforcement of a monetary penalty, confirming the lower court's decision. Although the debtor claimed a prior request for retrial existed, they failed to cite any specific grounds for objection required by Article 55 of the Enforcement Act. The court ruled that enforcement objections must be based on statutory exceptions preventing execution, which were absent here, and since no request for suspension was filed, the penalty remains enforceable.
Legislator headnote
AI generatedArticle 1 of the Enforcement Act; Article 55 of the Enforcement Act: An objection to an enforcement decision based on an enforcement title is inadmissible unless it cites specific statutory grounds preventing execution under Article 55, paragraph 1.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Dolžnica se v ugovoru ni sklicevala na nobenega od razlogov, ki so posebej našteti v 1. odst. 55. čl. ZIZ.
Vložitev predloga za obnovo postopka bi sicer lahko bila podlaga za odlog izvršbe po 71. čl. ZIZ, vendar pa dolžnica takšnega predloga ni podala.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi izvršilnega naslova) za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
V pravočasnem ugovoru je dolžnica navedla, da je dne 23.05.2000 proti sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, pod opr. št. Gp 431/95 z dne 16.11.1999, ki je bila potrjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, pod opr. št. Gpp 54/2000 z dne 23.03.2000, vložila predlog za obnovo postopka. Po mnenju dolžnice je namreč višje sodišče pri odločanju naredilo napako, zaradi katere dolžnica ni dolžna plačati izrečene denarne kazni. Dolžnica za ugovor ni priglasila stroškov.
Ugovor ni utemeljen.
V izvršilnem postopku sodišče prisilno izvrši sodno odločbo, ki se glasi na izpolnitev obveznosti (1. odst. 1. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)). Ker obveznost dolžnice izhaja iz sodne odločbe (17. čl. ZIZ), se v izvršilnem postopku praviloma ne presoja, ali obveznost obstaja ali ne, saj bi to pomenilo ponovno odločanje o pravnomočno razsojeni stvari. Ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova je zato mogoče vložiti le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Dolžnica pa se v ugovoru ni sklicevala na nobenega od teh razlogov, ki so posebej našteti v 1. odst. 55. čl. ZIZ.
Vložitev predloga za obnovo postopka (prilogi B3 in B4) bi sicer lahko bila podlaga za odlog izvršbe po 71. čl. ZIZ, vendar pa dolžnica takšnega predloga ni podala.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da ugovor ni utemeljen, in ravnalo po 2. odst. 54. čl. ZIZ; ugovor je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo ugovornih razlogov iz 2. odst. 55. čl. ZIZ ter tudi ne bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor kot neutemeljen zavrnilo ter potrdilo zakonit in pravilen sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).