Appeal allowed; court quashed first instance ruling for missing court fee proof within deadline.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the creditor's appeal, quashing the first instance decision that deemed the enforcement request withdrawn due to an unproven court fee payment. The creditor argued they paid the required fee on February 1, 2001, within the 15-day extension, submitting a bank transfer record as evidence. The court ruled that the first instance judge erred by presuming withdrawal solely based on the lack of a payment certificate, as the statutory provision only mandates withdrawal if the fee remains unpaid after the extended deadline. Consequently, the case was remitted to the lower court for a new proceeding with proper proof of payment.
Legislator headnote
AI generated4. odst. 40. člena ZIZ; The court cannot presume a request for enforcement is withdrawn merely because a court fee certificate is missing; withdrawal is only established if the fee remains unpaid after the statutory extension period.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
V 4. odst. 40. člena ZIZ, ki ga je uporabilo tudi sodišče prve stopnje, je določeno, da če za predlog za izvršbo ni bila plačana sodna taksa (ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah), ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen. Svojo odločitev je oprlo na določilo 4. odst. 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Zoper sklep je upnik pravočasno vložil pritožbo. Navedel je, da je bil dne 24.1.2001 pozvan na plačilo sodne takse v višini 27.000,00 SIT. Dolgovano takso je nato plačal dne 1.2.2001. V dokaz svojih trditev je k pritožbi priložil fotokopijo Razčlenitve prometa denarnih sredstev na svojem računu APP z dne 1.2.2001 (A3).
Pritožba je utemeljena.
V 4. odst. 40. člena ZIZ, ki ga je uporabilo tudi sodišče prve stopnje, je določeno, da če za predlog za izvršbo ni bila plačana sodna taksa (ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah), ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil. Upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni plačal predpisane sodne takse. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24.1.2001 (na list. št. 2) pozvalo, naj v 15 dneh predlog za izvršbo dopolni s predložitvijo dokazila o plačani taksi. Ker tega ni storil, je sodišče (na podlagi 4. odst. 40. člena ZIZ) štelo, da je predlog za izvršbo umaknil.
Vendar pa za to posledico v določbi 4. odst. 40. člena ZIZ v konkretnem primeru ni najti podlage. Navedena določba namreč zakonsko domnevo o umiku predloga za izvršbo predvideva le v primeru, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana, česar v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti. Pritožbi je namreč upnik priložil fotokopijo naloga za prenos sredstev Razčlenitve prometa denarnih sredstev na svojem računu APP z dne 1.2.2001, iz katere je razvidno, da je dolgovano takso plačal dne 1.2.2001 (priloga A3), kar je v postavljenem naknadnem roku. Prvostopno sodišče je zato preseglo okvir odločanja iz 4. odst. 40. člena ZIZ, ko je o presumiranem umiku predloga za izvršbo odločilo zgolj zaradi neizkazanega potrdila o plačilu sodne takse.
Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).