Appeal dismissed: Mortgage deed rejected as non-enforceable notarial record and not a certified document under ZIZ.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance decision rejecting the creditor's enforcement request based on a mortgage deed. The creditor had explicitly requested enforcement on the grounds of the 1994 mortgage deed rather than a certified extract of open items, which the court found to be a verodostojna listino. The court ruled that the mortgage deed lacked the required form of an enforceable notarial record and did not qualify as a certified document under the Enforcement and Security Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 17. člen; 23. člen: A mortgage deed not executed as an enforceable notarial record constitutes neither an enforceable title nor a certified document, thereby precluding enforcement proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
V predlogu za izvršbo navedena zastavna listina ni sklenjena v obliki izvršljivega notarskega zapisa, zato tudi ni izvršilni naslov v smislu določbe 3. tč. 2. odstavka 17. čl. ZIZ. Prav tako pa ne predstavlja verodostojne listine iz 2. odst. 23. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izvršbo na podlagi zastavne listine z dne 28.11.1994, ker le-ta ni izvršilni naslov.
V pravočasni pritožbi je upnica navedla, da je nesporno predlagala izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne na podlagi izvršilnega naslova (zastavne listine z dne 28.11.1994). V II. točki predloga za izvršbo je namreč kot verodostojno listino navedla in kot prilogo predložila overjen izpisek odprtih postavk z dne 30.09.2000, ki je v skladu z določbo 23. čl. ZIZ.
Pritožba ni utemeljena.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) določa, da se izvršba dovoli na podlagi izvršilnega naslova (17. čl.) ali verodostojne listine (23. čl.). Iz III. točke predloga za izvršbo na redni št. 1 izhaja, da je upnica izrecno predlagala izvršbo na podlagi zastavne listine z dne 28.11.1994 (priloga A1) in ne na podlagi izpisa odprtih postavk z dne 30.09.2000. Zastavna listina z dne 28.11.1994 pa ni sklenjena v obliki izvršljivega notarskega zapisa, zato tudi ni izvršilni naslov v smislu določbe 3. tč. 2. odst. 17. čl. v zvezi z 2. odst. 20. čl. ZIZ. Prav tako pa ne predstavlja nobene od taksativno naštetih verodostojnih listin iz 2. odst. 23. čl. ZIZ.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da procesne predpostavke za dovolitev izvršbe niso bile podane.
Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. čl. ZIZ). Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).