Appeal dismissed; court confirmed enforcement change allowed under ZIZ Art. 34(3) despite text-rationale discrepancy.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance decision allowing enforcement changes. The debtor argued the ruling was unclear regarding whether it relied on Article 34(3) or (4) of the Enforcement Act due to a discrepancy between the ruling's text and its reasoning. The court rejected this, holding that the applicant's proposal under Article 34(3) clarified the legal basis and that the ruling permitted new enforcement means alongside or instead of existing ones.
Legislator headnote
AI generatedArticle 34(3) of the Enforcement Act; Article 34(4) of the Enforcement Act: The court may, upon the creditor's proposal, allow enforcement with new means in addition to or instead of already permitted means, resolving ambiguities by reference to the proposal's legal basis.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Dolžnik sam krije ugovorne stroške.
[JEDRO]
Po 3. odst. 34. čl. ZIZ je mogoče dovoliti spremembo izvršbe z novimi sredstvi izvršbe poleg že dovoljenih in z novimi sredstvi izvršbe namesto že dovoljenih.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, in sicer s prodajo dolžnikovih nepremičnin.
V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je izrek izpodbijanega sklepa v nasprotju z njegovo obrazložitvijo. Iz izreka namreč izhaja, da se bo izvršba opravila na dveh izvršilnih sredstvih istočasno, iz obrazložitve pa, da se bo opravila z drugim izvršilnim sredstvom. Dolžniku zato ni jasno, ali je sodišče odločilo na podlagi 3. ali 4. odstavka 34. čl. ZIZ. Priglasil je tudi stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Neutemeljena je dolžnikova ugovorna navedba, da ni jasno, ali je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo na podlagi 3. ali 4. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Po 3. odst. 34. čl. ZIZ dovoli namreč sodišče spremembo sredstev izvršbe na predlog upnika, po 4. odst 34. čl. ZIZ pa dovoli spremembo sredstev izvršbe na predlog dolžnika. Ker je v konkretnem primeru spremembo sredstev izvršbe predlagal upnik (redna št. 4), tako že iz tega razloga ni dvoma, da je sodišče odločilo na podlagi 3. odst. 34. čl. ZIZ.
Po 3. odst. 34. čl. ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev, izvršbo še z drugimi sredstvi oziroma dovoli namesto že dovoljenih sredstev, izvršbo z drugimi sredstvi izvršbe. Iz tega izhaja, da je po 3. odst. 34. čl. mogoče dovoliti spremembo izvršbe z novimi sredstvi izvršbe poleg že dovoljenih in z novimi sredstvi izvršbe namesto že dovoljenih. V izreku izpodbijanega sklepa (redna št. 5) je sodišče prve stopnje sicer res odločilo, da se dovoljena izvršba nadaljuje tudi z novim izvršilnim sredstvom, v obrazložitvi pa, da je upnik predlagal drugo izvršilno sredstvo. Vendar pa je po oceni sodišča druge stopnje domnevno nejasnost mogoče razumeti tako, da je prvostopenjsko sodišče dovolilo izvršbo z novim sredstvom (prodajo dolžnikovih nepremičnin) kot drugim sredstvom po vrsti - poleg prvega (prenosa sredstev, ki so na dolžnikovem računu). Sodišče prve stopnje je torej dovolilo še naslednje predlagano izvršilno sredstvo.
Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa ni podano, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Dolžnik z ugovorom ni uspel, zato je sodišče druge stopnje skladno z določbo 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ odločilo, da sam krije svoje ugovorne stroške.