Appeal partially allowed; security for existing debt privileged against bankruptcy estate but invalid against it.

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 2. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti zastave nepremičnin (pod vl. št. xxx, k.o. Č.) in vknjižbe zastavne pravice (v bremenskem listu vl. št. xxx, k.o. Č.), v korist tožene stranke, zavrne.

2. Pritožba se v preostalem delu zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

3. Tožena stranka sama trpi stroške pritožbe.

[JEDRO]

Sklenitev (in izpolnitev) zastavne pogodbe zaradi zavarovanja stare (že nastale) terjatve pomeni privilegiranje (naklanjanje ugodnosti), ki ga je mogoče izpodbijati.

Posledica uspešnega izpodbijanja ni ugotovitev, da je izpodbito pravno dejanje nično, ampak le ugotovitev, da je brez pravnega učinka proti stečajni masti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zastavna pogodba, dne 08.01.1998 sklenjena med toženo stranko kot zastavno upnico in tožečo stranko kot zastavnim dolžnikom, v obliki notarskega zapisa, nima pravnega učinka proti stečajni masi (1. točka izreka). Istočasno je ugotovilo, da sta zastava nepremičnin (pod vl. št. xxx, k.o. Č.) in vknjižba zastavne pravice (v bremenskem listu vl. št. xxx, k.o. Č.), v korist tožene stranke, nični in brez pravnega učinka (2. točka izreka). Pri tem je toženi stranki naložilo povrnitev 1.449.034,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.06.1999 do plačila.

Tožena stranka se je proti navedeni sodbi pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge, pri čemer absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev ni konkretizirala. Prvenstveno je predlagala spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Pri tem je priglasila stroške pritožbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Ker je bila izpodbijana sodba izdana pred dnem 14.07.1999, je pritožbeno sodišče postopek nadaljevalo po določbah Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP/77).

Pritožba je delno utemeljena.

Stranki tega spora sta dne 08.01.1998 sklenili zastavno pogodbo, v obliki notarskega zapisa (priloga A1), na podlagi katere je bila vknjižena zastavna pravica tožene stranke za terjatev v znesku 31.547.700,10 SIT s pripadki (priloga A4). Ker je bila zastavna pravica (leta 1998) ustanovljena zaradi zavarovanja terjatev tožene stranke iz let 1994 - 1997, je bila tožena stranka privilegirana (po 1. odst. 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)). Šlo je namreč za sklenitev zastavne pogodbe zaradi zavarovanja že nastalih terjatev.

Tožena stranka je sicer zatrjevala, da je tožeča stranka sočasno uživala ugodnosti iz sklenjenega zavarovanja za avtomobilsko in civilno odgovornost, tudi iz premoženjskega zavarovanja. Vendar pa je pri tem prezrla, da predmet izpodbijanja ni sklenjena zavarovalna pogodba, pač pa zastavna pogodba, s sklenitvijo in izpolnitvijo katere je tožena stranka pridobila takšno zavarovanje svojih terjatev, ki bi ji omogočalo njihovo ugodnejše poplačilo. Sklenitev zastavne pogodbe namreč nima pravne narave obojestransko odplačne pogodbe.

Tožena stranka pa je tudi zatrjevala, da ni vedela (niti morala vedeti) za tožnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Vendar pa ji nasprotni dokaz ni uspel, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Če je tožeča stranka prihajala k toženi stranki s prošnjo za odpis terjatev (list. št. 24) in če je direktor tožeče stranke ob sklepanju pogodbe prikazoval toženi stranki, da se podjetje lahko reši iz težav (list. št. 28), se tožena stranka pač ne more uspešno sklicevati, da ni vedela oz. da ni morala vedeti za prezadolženost tožeče stranke kot stečajnega dolžnika. Če že tožena stranka ni morala vedeti za obstoj stečajnega razloga na strani tožeče stranke (da je bil ta dejansko podan, končno izhaja iz dejstva, da je bil stečajni postopek začet), pa bi glede na poprej navedeno morala vedeti vsaj za neugodno ekonomsko-finančno stanje tožeče stranke.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 368. člena ZPP/77 neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo ter zakonito in pravilno izpodbijano sodbo potrdilo (2. točka izreka), razen glede ugotovitve ničnosti zastave nepremičnin in vknjižbe zastavne pravice. Ker je pravna posledica uspešnega izpodbijanja ugotovitev, da je izpodbito pravno dejanje brez učinka proti stečajni masi (1. odst. 130. člena ZPPSL), ne pa ugotovitev, da je nično, saj pravni učinki izpodbitega dejanja nasproti tretjim ostanejo neokrnjeni, je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 373. člena ZPP/77 v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti zastave nepremičnin in vknjižbe zastavne pravice kot neutemeljen zavrnilo (1. točka izreka).

Tožena stranka je sicer s pritožbo delno uspela, vendar le z manjšim delom, zaradi katerega niso nastali posebni stroški. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 166. člena v zvezi s 3. odst. 154. člena ZPP/77 sklenilo, da sama trpi pritožbene stroške (3. točka izreka).