Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL sklep III Cpg 12/2001 ECLI:SI:VSLJ:2001:III.CPG.12.2001 AI generated

Appeal dismissed; Article 3(2) of Insolvency Act applies to ex officio insolvency proceedings initiated due to failed compulsory settlement.

Case Number VSL sklep III Cpg 12/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the creditors' appeal against the first-instance court's refusal to issue a supplementary order for ex officio insolvency proceedings. Creditors argued that a government letter implied consent to start insolvency under Article 58(2) of the Insolvency Act, but the court rejected this, stating the letter merely proposed a future application. The court held that Article 3(2) of the Insolvency Act applies to all insolvency proceedings, including those initiated ex officio, to protect employees' job prospects.

Legislator headnote

AI generated

Article 3(2) of the Insolvency Act; Article 58(2) of the Insolvency Act: The provision limiting the automatic initiation of insolvency proceedings for specific entities applies to all insolvency proceedings, including those initiated ex officio following a failed compulsory settlement.

Keywords

AI generated
insolvency proceedings ex officio initiation compulsory settlement employees protection supplementary order procedural standing government letter interpretation

Cited Legislation

AI generated
Article 3(2) of the Insolvency Act
Article 58(2) of the Insolvency Act
Article 325(1) of the Enforcement Act
Article 325(2) of the Enforcement Act
Article 327(3) of the Enforcement Act
AI generated
VSL sklep I Ip 167/2016
Appeal dismissed; bankruptcy start automatically stops execution if creditor lacked separation right beforehand.
VSL sklep Cst 193/2014
Appeal court allows creditor's petition for personal bankruptcy against guarantor despite existing security against principal debtor.
VSL sklep Cst 456/2015
Court allows bankruptcy petition against debtor who failed to execute restructuring plan under insolvency law.
VSL sklep Cst 154/2017
Appeal against bankruptcy initiation rejected; liquidator lacks standing; shareholder's objection inadmissible.
VSL sklep Cst 85/2015
Appeal dismissed; bankruptcy court correctly held that debtor's counterclaims do not affect insolvency proceedings.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbe se zavrnejo se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

[JEDRO]

Določba 3.odst. 2.čl. ZPPSL velja tudi takrat, ko bi moralo sodišče začeti stečajni postopek na podlagi 2. odst. 58.čl. ZPPSL.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je dne 22.12.2000 odločilo, da se predlog dolžnika za sklenitev prisilne poravnave zavrne in se postopek ustavi. Upniki so dne 4.1.2001 predlagali, da naj sodišče izda dopolnilni sklep, s katerim bi se nad dolžnikom po uradni dolžnosti začel stečajni postopek. Podrejeno, torej za primer, da sodišče njihovemu predlogu ne bi ugodilo, so upniki zoper sklep z dne 22.12.2000 vložili pritožbo. Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom (na r.št. 65) predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo, z drugim izpodbijanim sklepom (na r.št. 66) pa je podrejeno vloženo pritožbo zavrglo.

Zoper oba sklepa se pritožujejo upniki. V zvezi s sklepom o zavrnitvi predloga za dopolnilni sklep navajajo, da se v primeru neizglasovanja prisilne poravnave stečaj nad dolžnikom začne po sili zakona. Čeprav gre pri dolžniku za invalidsko podjetje, bi zato sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbo 2.odst. 58.čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.list RS št. 67/93 in nasl. - "ZPPSL") in začeti stečajni postopek. Ker to s sklepom z dne 22.12.2000 ni bilo storjeno, so upniki utemeljeno predlagali izdajo dopolnilnega sklepa. Pritožniki tudi ne soglašajo z interpretacijo dopisa Vlade RS, ki bi ga bilo po mnenju pritožnikov mogoče razumeti tudi kot soglasje za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V zvezi s sklepom o zavrženju (podrejeno vložene) pritožbe pa pritožniki navajajo, da z njo niso "smiselno vložili pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa". Izrecno so namreč navajali, da se pritožujejo zoper sklep z dne 22.12.2000.

Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa (r.št. 65) ni utemeljena.

S stališčem pritožnikov, po katerem naj bi se dopis Vlade RS (oziroma Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve) z dne 14.12.2000 razumelo kot soglasje za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, sodišče druge stopnje ne soglaša. Dopis sicer res ni najbolj jasen, vendar pa ga kot soglasja k začetku stečajnega postopka na osnovi 2.odst. 58.čl. ZPPSL ni mogoče razumeti. O stečaju nad dolžnikom, ki ga dopis kot eno izmed možnih opcij res omenja, je v dopisu govora v kontekstu nekaterih predpostavk, ki bi morale biti izpolnjene predhodno. Dopis izrecno govori o predlogu za uvedbo stečaja, ki ga bo (če bodo izpolnjene predpostavke v zvezi z zaposlitvijo delavcev) pripravilo ministrstvo. Gre torej za možnost nekega bodočega in od dodatnih pogojev odvisnega predloga za začetek stečaja in ne za soglasje k stečajnem postopku, ki bi se (takoj) začel na podlagi 2.odst. 58.čl. ZPPSL.

Po oceni pritožbenega sodišča je razmerje med določbo 3.odst. 2.čl. ZPPSL in določbo 2.odst. 58.čl. ZPPSL razmerje specialnega pravila napram generalnemu oz. "generalnejšemu". Začetek stečaja po uradni dolžnosti v posledici neizglasovane prisilne poravnave velja splošno, razen za subjekte iz 3.odst. 2.čl. ZPPSL. Tako stečajni postopek v posledici predloga kot tudi stečajni postopek, začet po uradni dolžnosti, se "opravi". Iz določbe 3.odst. 2.čl. ZPPSL ne sledi, da bi bila omejena na tiste stečajne postopke, ki se začnejo na predlog. Prav nasprotno, določba velja za vsakršen začetek stečajnega postopka (ker se pač vsak začet stečajni postopek tudi "opravi"). Do istega zaključka se pride tudi s presojanjem namena cit. določbe. Njen namen je očitno omejevati oz. kontrolirati posege v delovnopravni položaj oseb, katerih zaposlitvene možnosti so še posebej problematične. Ti posegi pa so povsem enaki tako v primeru prenehanja delovnega razmerja v posledici začetka stečaja na predlog kot pri istem v primeru začetka stečaja po uradni dolžnosti.

Stališči o razlagi dopisa Vlade RS kot soglasja k začetku stečajnega postopka in o neuporabljivosti določbe 3.odst. 2.čl. ZPPSL v konkretnem primeru sta torej napačni. Odločitev sodišča prve stopnje, ki ni začelo stečajnega postopka nad dolžnikom, je zato po oceni drugostopnega sodišča pravilna. Predlog za izdajo sklepa, s katerim bi se sklep z dne 22.12.2000 dopolnilo z odločbo o začetku stečaja, ni bil utemeljen in ga je prvostopno sodišče povsem utemeljeno zavrnilo. Pritožbo upnikov je bilo zato treba zavrniti in sklep o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa na podlagi 2.točke 365.čl. ZPP (v zvezi s 15.čl. ZPPSL) potrditi.

Pritožba zoper sklep o zavrženju podrejeno vložene pritožbe (r.št. 66) ni utemeljena.

Po 1.odst. 325.čl. ZPP (v zvezi s 332.čl. ZPP in s 15.čl. ZPPSL) se lahko sklep dopolni le na predlog stranke. Če je predlog za dopolnitev neutemeljen, ga sodišče po 2. odst. 325.čl. ZPP zavrne. Pritožba stranke, ki je dopolnitev predlagala, je mogoča šele zoper ta sklep. Šele v njem so namreč navedeni argumenti sodišča (zoper dopolnjevanje), ki jih je mogoče izpodbijati. Dokler o zavrnitvi predloga za dopolnitev ni odločeno, pritožbe zoper takšno odločitev ni. Do istega rezultata se pride tudi z vprašanjem o tem, katera odločitev sodišča bi bila s podrejeno pritožbo sploh lahko izpodbijana. To bi bila očitno lahko le odločitev, ki je v izreku prvotnega sklepa izostala - torej "neobstoječi" del izreka. Tega pa s pritožbo (pa čeprav podrejeno) ni mogoče izpodbijati. Režim pravnih sredstev, ki ga ZPP predvideva za situacije, ki ustrezajo obravnavani, je torej sodišče prve stopnje pravilno razlagalo.

Da drugačna razlaga ne drži, sledi tudi iz 3.odst. 327.čl. ZPP, po katerem se pritožba, vložena zgolj zaradi izostalega odločanja o nekaterih zahtevkih, šteje kot predlog za dopolnitev. Kot takšen predlog bi bilo torej treba šteti tudi (podrejeno vloženo) pritožbo upnikov iz predmetnega postopka, saj je bila vložena zgolj in izključno iz razlogov, o katerih govori 3.odst. 327.čl. ZPP. Razlogovanje, ki ga pritožniki uveljavljajo zoper sklep o zavrženju (podrejeno vložene) pritožbe, ni prepričljivo. Zato je bilo treba tudi pritožbo upnikov zoper sklep o zavrženju zavrniti in ta sklep na podlagi 2.točke 365.čl. ZPP (v zvezi s 15.čl. ZPPSL) potrditi.