Slovenian Supreme Court dismisses request for jurisdiction transfer due to alleged judge bias when no formal recusal occurred.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer jurisdiction to another court based on the defendant's claim that the presiding judge ignored her evidence. Although the defendant had formally requested the judge's recusal, the first-instance court head dismissed this request as unfounded. The court ruled that a mere allegation of bias without a formal recusal decision does not constitute a valid reason for transferring jurisdiction under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Code of Civil Procedure; Article 72 of the Code of Civil Procedure: A party's claim that a judge is biased or ignoring evidence is insufficient grounds for transferring jurisdiction unless a formal request for recusal is substantively rejected by the competent authority.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlogu na določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.
[JEDRO]
Nezadovoljstvo stranke s procesnim vodstvom postopka ni razlog za delegacijo pristojnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnika sta proti toženki vložila tožbo zaradi ugotovitve neobstoja služnostne pravice ter zaradi opustitve poseganja v njuno lastninsko pravico.
Dne 26.4.1999 je toženka sodišču poslala vlogo z naslovom "nujno odločanje o prenosu pristojnosti", s katero predlaga, naj se v obravnavani zadevi pristojnost prenese po določbah ZPP in določbi 6. točke 106. člena Zakona o sodiščih na drugo krajevno pristojno sodišče v državi. Sodnik krajevno pristojnega sodišča, ki vodi postopek, ne upošteva vseh dokazov tožene stranke. Podana je bila tudi že zahteva za njegovo izločitev.
Predlog na določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen.
Po določbi 67. člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku - 1999)
lahko vrhovno sodišče na predlog stranke določi, naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V tem primeru toženka v predlogu na določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zatrjuje, da razpravljajoči sodnik ne upošteva vseh njenih dokazov. Podala je že tudi zahtevo za njegovo izločitev (72. člen ZPP), vendar pa je predstojnik sodišča prve stopnje - Okrajnega sodišča v Ormožu - njeno zahtevo za izločitev razpravljajočega sodnika kot neutemeljeno zavrnil (74. člen ZPP).
V predlogu na delegacijo tožena stranka ne navaja argumentov, ki bi opravičevali prenos pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka, trditev pa, "da sodnik ne upošteva njenih dokazov" sama po sebi ni tehten razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče odločiti o delegaciji pristojnosti. Sodišče odloča, katere dokaze bo izvedlo in katerih ne bo izvedlo (213. člen ZPP). Stranki v postopku so dane številne procesne možnosti, s katerimi lahko vpliva na izvedbo dokazov o odločilnih dejstvih. Zato neutemeljenemu predlogu na določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni bilo mogoče ugoditi.