Appeal dismissed because defendant's claims were too general to overturn first instance court's clear evidence assessment.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the defendant's appeal against the first instance judgment confirming a debt for goods received. The defendant argued they never received the goods and thus should not pay, but the court found these claims too general to challenge the first instance's evidence. The court relied on witness testimony and the defendant's own admission during the trial to confirm receipt of goods and payment obligation.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku pri izvrševalnih postopkih (ZPP); Pritožbene trditve so preveč splošne, da bi mogle omajati prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Pritožbene trditve so preveč splošne, da bi mogle omajati prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je dne 26.10.1999 razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. Ig 590/95 z dne 07.03.1996 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Toženi stranki je zato naložilo, da tožeči stranki povrne tudi pravdne stroške v znesku 131.015,00 SIT.
Tožena stranka se je zoper odločitev sodišča prve stopnje pravočasno pritožila. Navedla je, da blaga ni prejela in zato blaga oz. računa ni dolžna plačati.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Tožena stranka v pritožbi vztraja pri trditvah, da blaga ni prejela in ga zato tudi ni dolžna plačati. Vendar so njene pritožbene trditve preveč splošne, da bi mogle omajati prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje. Na podlagi izvedenih listinskih dokazov in izpovedi direktorja tožeče stranke na glavni obravnavi dne 26.10.1999, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka blago prejela, saj je bilo naloženo v osebni avtomobil, ki je njena last in katerega registrska številka se ujema s tisto, ki je navedena na vtoževanem računu. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje tožena stranka v pritožbi ne izpodbija. Prav tako ne oporeka ugotovitvam sodišča prve stopnje v zvezi s podpisom na vtoževanem računu. Zato sodišče druge stopnje ne dvomi v zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka blago prejela in da zato tožeči stranki dolguje vtoževani znesek.
Sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo preizkusilo tudi glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka (1.,2.,6.,7.,8., 11.,12.,14. točka 2. odst. 339. člena ZPP) in je pravilno uporabilo materilano pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP odločbo sodišča prve stopnje potrdilo.