Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 898/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.898.2000 AI generated

Slovenian court dismisses enforcement suspension request due to insufficient proof of significant financial hardship.

Case Number VSL sklep III Cp 898/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Second Instance Court rejected the debtor's appeal against the first-instance court's refusal to suspend enforcement proceedings. The debtor argued that enforcement would deprive their family of housing, constituting significant financial hardship under the Enforcement Act. The court held that the mere fact of living in a mortgaged property does not automatically justify suspension, as debtors can relocate to rental housing if they fail to repay.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 71. člen; 5. točka 71. člena: Sodišče lahko odloži izvršbo le, če dolžnik izkaže verjetnost znatnejše škode, pri čemer samostojen dejstvo prebivanja v zastavljeno nepremičnini ni dovolj razlog za odlog izvršbe.

Keywords

AI generated
enforcement suspension significant financial hardship mortgaged property enforcement act debtor's appeal housing rights relocation possibility

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Slabo premoženjsko stanje dolžnice ne predstavlja upoštevne podlage za utemeljenost predloga za odlog izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnikov za odlog izvršbe zavrnilo. Dolžnikom je naložilo, da so dolžni povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v višini 58.995,00 SIT.

Proti sklepu se pritožuje dolžnica AB ter v pritožbi navaja, da sta v tej zadevi kumulativno izpolnjena oba pogoja za odložitev izvršbe. Z izvršbo bi utrpela njena družina znatno škodo, saj bi bili družinski člani prikrajšani za pravico osnovnega življenjskega minimuma, kar stanovanje gotovo je. Predlaga, da sodišče v skladu s 5. tč. 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju odloži izvršbo.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je že pravilno navedlo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, dolžnica v predlogu za odlog izvršbe ni izkazala vseh pogojev iz 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki morajo biti izpolnjeni, da je dopustno odložiti dovoljeno izvršbo. Po navedenem zakonitem določilu sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in sicer v primerih, kot jih navedena določba našteva v točkah od 1. do 8. Dolžniki so za najeti kredit zastavili svojo nepremičnino in jim je že takrat predstavljala osnovni življenjski minimum, v katerega kot navaja pritožba spada stanovanje.

Stvar dolžnikov je, da plačajo upniku terjatev ali pa dopustijo, da upnik poseže po njihovi v zastavo dani nepremičnini. Če le-ta predstavlja stanovanjsko hišo, v kateri prebivajo dolžniki, slednje dejstvo samo po sebi ni razlog za odložitev izvršbe. Dolžniki bodo imeli možnost preseliti se v najemno stanovanje, v kolikor sicer ne bodo izpolnili svoje obveznosti do upnika. Upnik je vložil predlog za izvršbo že v letu 1998, dolžniki pa doslej niso našli možnosti za poplačilo kredita, čeprav so v ugovoru, vložen dne 21.10.1998 in ki je bil obravnavan kot predlog za odlog izvršbe, navajali, da jim bo to uspelo v najkrajšem času.

Ker torej ni zakonitih razlogov za odlog izvršbe je zato sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice AB zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.