Civil court decision: Exclusive territorial jurisdiction for execution on movables overrides private agreement. Outcome: Appeal dismissed.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljane dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's decision to transfer the case based on exclusive territorial jurisdiction. Although the parties had privately agreed that the Ljubljane court would handle disputes, the creditor failed to specify the location of the movable assets when requesting execution. The court ruled that statutory jurisdiction rules for execution proceedings take precedence over private agreements regarding territorial competence.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 78. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; When a creditor requests execution on movables without specifying their location, the territorial court where the debtor resides has exclusive jurisdiction, rendering private agreements on territorial jurisdiction legally inapplicable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Kadar upnik predlaga, naj sodišče izda sklep o izvršbi na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, je za odločitev o tem predlogu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče. Zato je dogovor o krajevni pristojnosti, ki obstaja med upnikom in dolžnikom, da je za primer spora med njima krajevno pristojno drugo sodišče, pravno neupošteven.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodiše v Ljubljani sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi, ter da bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Radovljici, kot krajevno pristojnemu sodišču. Svojo odločitev je oprlo na 2. odstavek 78. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Proti sklepu se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da za izvršbo na premične stvari dolžnika ni določena izključna pristojnost sodišča, kjer ima dolžnik sedež. Med upnikom in dolžnico je bil sklenjen dogovor o krajevni pristojnosti, ki ga je priložil že ob vložitvi predloga. Iz 23. člena priložene pogodbe o dobavi toplote izhaja, da sta stranki za reševanje sporov iz te pogodbe sporazumno določili krajevno pristojno sodišče v Ljubljani. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
Pritožba ni utemeljena.
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave zneska 58.909,50 SIT s pripadki, ki ga dolžnica dolguje za dobavljeno toplotno energijo za ogrevanje poslovnih prostorov. Izvršbo je predlagal na premične stvari dolžnice, ne da bi navedel, kje so stvari. Ob takem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 78. člena ZIZ, ki pravi, da je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Ker je naslov dolžnice Bled,..., je zato odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi, pravilno, kot je tudi pravilna odločitev, da bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Radovljici kot krajevno pristojnemu sodišču.
Zmotno je namreč stališče pritožnika, da za izvršbo na premične stvari ni določena izključna pristojnost sodišča in da v teh primerih stranki lahko po svoji volji dogovorita krajevno pristojnost. Zato je sklicevanje pritožnika na 23. člen pogodbe o dobavi toplote, kjer sta stranki dogovorili krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani za primer spora med njima, ne glede na to, da v tej fazi postopka tudi še ne gre za spor, pravno neupoštevno. Pritožbeno sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365.
člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ.