Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 530/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.530.99 AI generated

Court dismisses objection to enforcement execution on new collateral, ruling only new execution grounds apply.

Case Number VSL sklep III Cp 530/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the debtors' objection to a second enforcement execution order targeting their real estate. While the debtors argued the creditor's claim was invalid due to past payment errors and contract disputes, the court held that objections regarding the underlying debt's validity do not apply to a new execution measure. Consequently, the court confirmed the first-instance decision, allowing enforcement against the property despite the debtors' prior defenses.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 34. člen (3. odstavek); 55. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 365. člen (2. točka): When a new execution measure is granted, the debtor may only raise objections specific to that measure, not general objections to the underlying claim.

Keywords

AI generated
enforcement execution new execution measure real estate enforcement objection dismissal ZIZ enforcement law collateral enforcement procedural limitation

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih, dolžnik ne more uveljavljati vseh ugovornih razlogov, temveč le tiste, ki se nanašajo na dopustnost izvršbe prav s tem sredstvom ali predmetom.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog upnice proti dolžnikoma dovolilo izvršbo z dodatnim izvršilnim sredstvom, in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitvijo vrednosti in prodajo njune nepremičnine, vpisane v zemljiški knjigi pri vložku št. 491 k. o..., v lasti vsakega od dolžnikov do 1/2, ter poplačilom upnice iz dosežene kupnine.

Zoper tak sklep sta ugovarjala dolžnika. Navajata, da je bil kredit najet leta 1970, zapadel pa naj bi leta 2005. Depozit naj bi bil obračunan za zmanjšanje glavnice, v anuitetnem načrtu ni bil prikazan. Zaradi napake delavke G... je prišlo do povečanega odplačevanja obrokov, na kar banka ni reagirala. G... nato zaradi težav ni plačevala obrokov, banka pa je odpovedala kredit. Februarja 1997 sta plačala zapadle obveznosti in prosila za reprogramiranje obrokov kredita. Prosita za plačilo v skladu s pogodbo. Da se plačilu ne izogibata, sta izkazala, ko sta poravnala 255.000,00 SIT dne 30.12.1999. Upošteva naj se, da sta v času od 10.6.1992 odplačevala več, kot je bilo določeno v pogodbi.

Upnica je na ugovor odgovorila in predlaga, naj se ugovor zavrne. Navaja, da dolžnika nista redno poravnavala obveznosti po kreditni pogodbi, zato je zahtevala poravnavo celotnega dolga pred iztekom pogodbenega roka. Nadalje dolžnica natančno odgovarja še na druge ugovorne navedbe.

Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor ni utemeljen, in ga je zato poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (3. odstavek 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98).

Ugovor ni utemeljen.

Sodišče prve stopnje je zaradi izterjave 1.547.364,80 SIT s pp na podlagi verodostojne listine dovolilo izvršbo s sklepom o izvršbi, opr. št. I 97/00581-2, z dne 25.9.1997. Zoper ta sklep dolžnika v 8 dnevnem ugovornem roku nista ugovarjala in je zato postal pravnomočen. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo še z drugim izršilnim sredstvom (3. odstavek 34. člena ZIZ), in sicer na nepremičnine dolžnikov. Zoper takšen sklep lahko dolžnika uveljavljata le ugovorne razloge, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo, ne pa takšnih, ki se nanašajo na samo terjatev, torej ne vseh razlogov, ki preprečujejo izvršbo v smislu določb 55. člena ZIZ. Dolžnika pa sta v ugovoru navajala le dejstva, s katerimi nasprotujeta višini terjatve, ki se nanašajo na čas pred dovolitvijo izvršbe, tako da ugovora ni mogoče šteti niti za ugovor po izteku roka na podlagi 56. člena ZIZ. Glede zneska 255.000,00 SIT, plačanega dne 30.12.1999 pa je upnica predlog za izvršbo umaknila.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.