Supreme Court dismisses appeal claiming court failed to check public register before default judgment.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pred izdajo sodbe zaradi izostanka ali zamudne sodbe sodišče ni dolžno pregledati sodnega registra ali drugih javnih knjig, ker se vanje vpisujejo pravno pomembna dejstva, ne pa splošno znana dejstva, kot zmotno navaja revizija.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka pod 1. ugotovilo, da toženec ni uskladil zasebnega podjetja J. p.o. L. z Zakonom o gospodarskih družbah, zaradi česar solidarno odgovarja kot družbenik podjetja tožnikom za obveznosti navedenega zasebnega podjetja. Pod 2. mu je naložilo plačilo zneska 2,991.797,00 tolarjev z obrestmi prvi tožeči stranki, plačilo 10,318.532,00 tolarjev z obrestmi drugi tožeči stranki in plačilo 4,528.465,00 tolarjev z obrestmi tretji tožeči stranki. Obsodilo ga je tudi na povrnitev pravdnih stroškov.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti sodbi pritožbenega sodišča je v zvezi s sodbo zaradi izostanka tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje in zavrnitev tožbenega zahtevka ali podrejeno, njuno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1977, Ur. list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92), ker je izdalo sodbo zaradi izostanka, čeprav zanjo niso bili izpolnjeni pogoji. Trdi, da je oporekala tožbenemu zahtevku, saj je toženec predložil pooblastilo za zastopanje, pooblaščenec pa je vložil ugovor proti začasni odredbi, iz katerega jasno izhaja, da oporeka tožbenemu zahtevku. Doslej je sodna praksa štela kot oporekanje zahtevku vsak odgovor na tožbo, ki ni vseboval pripoznave tožbenega zahtevka. Revident očita sodišču tudi to, da pred izdajo sodbe zaradi izostanka ni preverilo podatkov v sodnem registru, ki je javna knjiga in se podatki v njem štejejo za splošno znana dejstva, zaradi česar je kršilo določilo 5. točke prvega odstavka 332. člena ZPP. Podatke v registru lahko preveri vsak, ne da bi izkazal pravni interes, in lahko zaupa vanje. Tudi toženec se lahko zanese na to, da sodišče pozna podatke iz sodnega registra in jih upošteva. Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da tožnik ni uskladil zasebnega podjetja Jager p.o., toda iz registra izhaja, da je 28.7.1994 priglasil vpis sprememb v register in se je zadeva obravnavala pod opr. št. Srg 16400/94.

Po določilu 390. člena ZPP 1977 (v nadaljevanju samo ZPP), ki se - tako kot druga določila tega zakona - uporablja po določilo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1999, Ur.l. RS, št. 26/99), je bila revizija vročena tožečim strankam, ki nanjo niso odgovorile, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po določilu 6. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ni podana, ker sodba zaradi izostanka ni bila izdana v nasprotju z določbami tega zakona. Sodišče prve stopnje je zelo skrbno pazilo, da je tožečo in toženo stranko ves čas opozarjalo na različne pomanjkljivosti (npr. predložitev pooblastila), tako da so bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih predpisuje 332. člen ZPP za izdajo sodbe zaradi izostanka.

Revizijska navedba, češ da je toženec oporekal tožbenemu zahtevku in da zato niso bili izpolnjeni pogoji iz 3. točke prvega odstavka 332. člena ZPP, ne drži. Trditev, da je toženec predložil pooblastilo za zastopanje, njegov pooblaščenec pa je nato vložil ugovor proti začasni odredbi, je v nasprotju z listinami v spisu, saj tožnikov pooblaščenec ni vložil nobenega ugovora.

Tudi trditev, da bi moralo sodišče pred izdajo sodbe zaradi izostanka pregledati sodni register, ne drži. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 5. točke prvega odstavka 332. člena ZPP, ki mu nalaga, da se mora pred izdajo sodbe zaradi izostanka prepričati, da dejstva, na katera tožeča stranka opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Tožbena trditev pod II., da toženec ni uskladil zasebnega podjetja J. p.o. L. z Zakonom o Godpodarskih družbah (ZGD, Ur. list RS, št. 30/93 do 6/99) je v skladu s predloženo listino:

Sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. St 92/94 z dne 25.9.1995 (priloga A4), iz katerega izhaja, da je bilo zaradi stečaja iz registra izbrisano podjetje z oznako odgovornosti p.o., torej z odgovornostjo in oznako, ki je ZGD ne omogoča. Revizijski očitek drugostopenjskemu sodišču, češ da zmotno misli, da bi moralo sodišče pred izdajo sodbe pregledati sodni register, pa je v nasprotju s predpisi. Po določilih Zakona o sodnem registru (ZSReg, Ur. list RS, št. 13/94) je register javna knjiga, v katero se vpisujejo pravno pomembna dejstva (3. in 7. člen). Čeprav se lahko z njimi vsak seznani in dobi overjene izpiske iz registra, pa ti podatki niso splošno znana dejstva, ki jih po določilu 221. člena ZPP ni treba dokazovati. Splošno znana so namreč tista dejstva, ki so znana poljubno veliki množici ljudi, zlasti veliki politični in historični dogodki ter elementarne nezgode, kot potresi, povodnji, plazovi in podobno. Pravno pomembna dejstva, ki se vpisujejo v register, pa se dokazujejo in prav določila o možnosti pregledovanja in izdajanja izpiskov in potrdil, ki so opredeljena v 7. členu ZSReg kažejo na to, da imajo izpiski iz registra značaj javne listine. Te po določilu 230. člena ZPP dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa, toda po določilu prvega odstavka 232. člena ZPP mora listino predložiti stranka, ki se nanjo sklicuje. Seveda pridejo taka določila v poštev tedaj, ko sodišče izvaja dokaze, kar pri izdaji sodbe zaradi izostanka ni primer, ker sodišče pred izdajo sodbe zaradi izostanka ne izvaja dokaznega postopka. Preizkusi samo sklepčnost tožbe in ta je bila podana. Sodišče druge stopnje zato v utemeljitvi svoje odločbe pravilno opozarja na določilo drugega odstavka 353. člena ZPP, ki onemogoča, da bi se sodba zaradi izostanka izpodbijala zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Ne glede na povedano, revizijske navedbe, češ da je toženec 28.7.1994 vložil predlog za vpis sprememb v register, s katerim je želel uskladiti zasebno podjetje J. p.o. z določili Zakona o gospodarskih družbah, za presojo pravilnosti izdaje sodbe zaradi izostanka niso pomembne. Če bi toženec hotel dokazati dejstvo, da je uskladil ustanovitvene akte svojega podjetja z določilom prvega odstavka 580. člena ZGD, bi moral predložiti sklep sodišča o spremembi vpisa oz. o vpisu novega podjetja, ker je sklep konstitutivnega pomena. Vloga za vpis v register, na katero se sklicuje toženec, je šele predlog, naj sodišče začne postopek za vpis v register in ne dokazuje, da je uskladil svoje podjetje z določili ZGD.

Ker torej niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katera mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je po določilu 393. člena ZPP sodišče zavrnilo neutemeljeno revizijo.