High Court dismisses debtor's objection to enforcement based on a notarial settlement agreement with binding force.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Slovenia dismissed the debtor's objection to an enforcement order, confirming the lower court's decision to proceed with the sale of mortgaged property. The debtor argued they had received only a portion of the loan amount, but the creditor successfully proved the full sum was disbursed. The court ruled that the parties' prior notarial settlement agreement, which had the force of a court settlement, legally established the debt amount and prevented the debtor from contesting the enforcement based on alleged discrepancies in the loan disbursement.
Legislator headnote
AI generatedčlen 251c Zakona o izvršilnem postopku; člena 54, 55 Zakona o izvršbi in zavarovanju: A debtor cannot successfully object to enforcement proceedings based on a discrepancy in the loan amount when the parties have previously concluded a settlement agreement with the force of a court settlement establishing the debt.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Stroški odgovora na ugovor v znesku 1.500,00 SIT so nadaljnji izvršilni stroški.
[JEDRO]
Sporazum po čl. 251c ZIP ima moč sodne poravnave, zato se dolžnik ne more sklicevati na to, da ni prejel toliko denarja kot ga upnik terja.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi odločilo, da se dovoljuje izvršba z zaznambo sklepa o izvršbi pri vl. št. 970 k.o. ..., z ugotovitvijo vrednosti nepremičnin in s prodajo teh nepremičnin na javni dražbi na podlagi sklepa o zavarovanju upnikove terjatve Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I R 179/95 z dne 23.2.1995 za izterjavo izvršljive terjatve in sicer glavnice v znesku 12.382 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila in s 4% mesečnimi pogodbenimi obrestmi za čas od dneva zapadlosti posameznega obroka do plačila ter za izvršilne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Proti sklepu je dolžnik ugovarjal, da je prejel ob podpisu pogodbe le znesek 10.000 DEM. Od prejetega zneska je vrnil upniku 9.618 DEM, preostali znesek 382 DEM pa je pripravljen plačati v 7 dneh.
Upnik je odgovoril na ugovor in navedel, da je prejel dolžnik celotni znesek tako kot izhaja iz posojilne pogodbe in iz sporazuma o zavarovanju terjatve.
Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor ni utemeljen in ga je predložilo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (člen 54 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Ugovor ni utemeljen.
Upnik in dolžnik sta 23.2.1995 v postopku I R 179/95 Okrajnega sodišča v Novem mestu sklenila sporazum o obstoju terjatve in času njene dospelosti po čl. 251c Zakona o izvršilnem postopku, soglašala pa sta tudi, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini zavaruje denarna terjatev upnika. Sporazum ima moč sodne poravnave. Na podlagi tega sporazuma je bila vknjižena zastavna pravica s sklepom pod isto številko in istega dne pri nepremičnini vl. št. 970 k.o... Dolžnik se tako v tem postopku ne more uspešno sklicevati na to, da ni prejel toliko denarja kot ga upnik terja (glej tudi člen 253 ZIZ). Tako je torej treba ugotoviti, da dolžnik ne navaja razlogov, ki bi preprečevali izvršbo (člen 55 ZIZ).
Ker je odgovor na ugovor potreben (čl. 58/1 ZIZ), je bilo treba upniku priznati stroške v zvezi z odgovorom na ugovor (čl. 38/5 ZIZ). Priznanih je 1.500,00 SIT stroškov za takso, medtem ko administrativni stroški v znesku 4.000,00 SIT niso izkazani.
Tako je bilo torej treba zavrniti ugovor in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 365 točka 2 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 15 ZIZ).