Appeal allowed: Article 36 ZPPSL applies only to debts arising before compulsory settlement begins.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance court's dismissal of the creditor's enforcement request because the lower court incorrectly applied Article 36 of the Compulsory Settlement Act. The creditor argued that debts arising after the compulsory settlement procedure began should be paid in full as claimed, while the debtor had only reported pre-procedure debts. The court ruled that the legal effects of a confirmed compulsory settlement do not extend to debts incurred after its initiation, requiring the debtor to pay such debts according to their original terms.
Legislator headnote
AI generated36. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji; terjatve nastale po začetku postopka prisilne poravnave se ne podlegajo določbam potrjene prisilne poravnave in morajo biti poravnane v celoti, kot se glasijo.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
[JEDRO]
36. čl. ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Pozneje nastale terjatve mora dolžnik poravnati v celoti, kot se glasijo, četudi je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena, saj se nanje določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo, ker je bil nad dolžnikom dne 21.4.2000 začet postopek prisilne poravnave, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 117/2000.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da so vtoževane terjatve nastale po začetku prisilne poravnave, zato jih je dolžnik dolžan poravnati, kot se glasijo.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da držijo upnikove pritožbene navedbe, da gre za terjatve, nastale po začetku prisilne poravnave. Postopek prisilne poravnave se je nad dolžnikom nesporno začel dne 21.4.2000, medtem ko upnik terja tri obroke kupnin, z dne 10.5., 12.6. in 10.7.2000 (priloga A4) ter zakonite zamudne obresti od teh obrokov (priloga A5). V postopku prisilne poravnave upniki prijavljajo samo terjatve, nastale do začetka prisilne poravnave (4. točka 29. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL). Samo te terjatve se v psotopku prisilne poravnave ugotavljajo in samo nanje potrjena prisilna poravnava učinkuje, četudi jih upniki morda niso prijavili (primerjaj 3. odst. 59. člena, 1. odst. 61. člena, 1. odst. 62. člena in 2. odst. 64. člena ZPPSL), medtem ko ZPPSL ničesar ne določa za terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določil ZPPSL to pomeni, da je možno 36. čl. ZPPSL uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Pozneje nastale terjatve mora dolžnik poravnati v celoti, kot se glasijo, četudi je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena, saj se nanje določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 46/2000 z dne 24.5.2000).
Ker pravne posledice začetka prisilne poravnave ne zadevajo terjatev, nastalih po začetku prisilne poravnave, 1. odst. 36. čl. ZPPSL ni možno uporabiti za terjatve, ki jih v konkretni izvršilni zadevi izterjuje upnik. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialnopravne določbe ZPPSL in v posledici sprejelo napačno odločitev, je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Napotki za nadaljnje delo so zajeti v prejšnjih odstavkih.