Appeal allowed; lower court failed to justify advance payment amount under enforcement rules.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v tretjem odstavku izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitve izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila od dolžnika ter kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 63.445,00 SIT, ne zadostujejo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12.6.2000 za izvršitelja določilo M. H. (prvi odstavek). V drugem odstavku izreka je odločilo o prenakazilu predujma v višini 2.555,00 SIT z računa sodišča na račun izvršitelja, v tretjem pa je upniku naložilo, da v 8 dneh založi še 63.445,00 SIT predujma.

Zoper tretji odstavek sklepa se je upnik pravočasno pritožil. Navedel je, da Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) v 11. členu določa, da sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanj izvršbe, vendar najmanj 150 % cene storitev po tar. št. 1. Višina predujma znaša 1650 točk, glavnica terjatve pa 3793 točk. Glede na glavnico terjatve bi zato višina predujma morala znašati 825 točk in ne 1650 točk, kot jih je določilo sodišče. Sodišče prve stopnje z ničemer ne obrazloži, zakaj je določilo kar dvakratno višino predujma, prav tako pa ne obrazloži, zakaj meni, da je potrebno opraviti vsaj dva rubeža in dve prodaji stvari. Predlagal je, da višje sodišče sklep spremeni tako, da predujem zniža.

Pritožba je utemeljena.

Skladno z 11. členom Pravilnika sodišče odmeri predujem v višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali v konkretnem izvršilnem postopku. To pomeni, da pri odmeri predujma sodišče upošteva vsa izvršilna dejanja, ki jih bo opravil izvršitelj, da bo upnik prišel do poplačila svoje terjatve. Sodišče prve stopnje je upniku naložilo, da založi še predujem v višini 63.445,00 SIT, vendar pa razlogov za svojo odločitev ni konkretiziralo, kot v pritožbi utemeljeno navaja upnik. Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitve izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila od dolžnika ter kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 63.445,00 SIT, ne zadostujejo. Pravilnosti odmere predujma iz tega razloga ni mogoče preizkusiti, na kar je v pritožbi utemeljeno opozoril upnik. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Zaradi bistvene kršitve določb postopka je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo in sklep z dne 12.6.2000, na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v tretjem odstavku izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ob ponovni odmeri višine predujma naj sodišče prve stopnje upošteva stroške, ki bodo predvidoma nastali v konkretnem izvršilnem postopku in ne stroške za vsa opravila, ki jih ZIZ predvideva v primeru izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah.