Execution objection dismissed for lack of specific factual grounds regarding account balance accuracy.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's objection to the execution order, confirming the lower court's decision to treat it as an appeal. The debtor failed to specify which line items on the bank statement were incorrect, rendering the objection unreasoned under the Enforcement Act. Consequently, the court rejected the claim that the disputed payment was irrelevant, upholding the creditor's execution request.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. tč. 365. člena ZPP/99: An objection to an execution order must be substantiated with specific facts and evidence; failure to identify precise inaccuracies in the underlying account balance renders the objection inadmissible and the execution order valid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik ni konkretno navedel, v katerih postavkah znesek na računu, ki je bil podlaga predlogu za izvršbo, ni pravilen. Navedeno (domnevno) plačilo računa, katerega plačilo upnik niti ne uveljavlja v tem postopku, pa je brezpredmetno.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da znesek, ki ga je navedel upnik, ni točen. Podjetje (dolžnik) se je prijavilo na sejem in plačalo fakturo, ki jo je upnik izdal v enkratnem znesku. Po dolgem času pa je izdal še fakturo, ki se nanaša na elektriko.
Ugovor ni utemeljen.
Po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
Dolžnik ni konkretno navedel, v katerih postavkah znesek na računu (priloga A2), ki je bil podlaga predlogu za izvršbo, ni pravilen. Navedeno (domnevno) plačilo računa, katerega plačilo upnik niti ne uveljavlja v tem postopku, pa je brezpredmetno.
Ker dolžnik ni navedel dejstev, s katerim bi pravno upoštevno oporekal temelju oz. višini terjatve (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99), je bilo ugovor treba šteti za neobrazložen (in s tem za neutemeljen).
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ravnalo po 5. odst. 62. člen ZIZ, ko je ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ker pa sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor kot neutemeljen zavrnilo in sklep o izvršbi potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).