Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL sklep II Cpg 896/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.896.2000 AI generated

Appeal dismissed because court reviews procedural compliance, not factual disputes in enforcement objections.

Case Number VSL sklep II Cpg 896/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment regarding an enforcement objection. The creditor argued the debt was unenforceable due to a missing invoice, while the debtor claimed the matter was unverifiable without it. The court ruled that the enforcement court correctly assessed only the procedural requirements of the objection under the Enforcement Act, not the factual truth of the missing document, reserving factual disputes for the subsequent payment order objection proceedings.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 53. čl. ZIZ; 2. odst. 350. čl. ZPP; 2. točka 365. čl. ZPP: The enforcement court reviews only the procedural fulfillment of objection requirements under the Enforcement Act, not the factual validity of the debtor's claims, which must be resolved in subsequent proceedings.

Keywords

AI generated
enforcement objection procedural compliance factual dispute resolution enforcement act appeal review scope negative fact burden payment order objection

Cited Legislation

AI generated
2. odst. 53. čl. ZIZ
Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, temveč prereka dolžnikove dejanske navedbe v ugovoru, o čemer pa izvršilno sodišče pri obravnavi ugovora ne odloča.
2. odst. 350. čl. ZPP
2. točka 365. čl. ZPP
15. čl. ZIZ
Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je upnikovo pritožbo na podlagi 2.
2. odst. 62. čl. ZIZ
odst. 62. čl. ZIZ), to pa je pravdno sodišče.
AI generated
VSL sklep II Cpg 1172/99
Appeal dismissed because debt objection filed before new enforcement law took effect, so old law applied.
VSL sklep III Cp 1467/2000
Appeal dismissed; debtor's objection deemed substantiated by refusal to testify despite lack of formal evidence request.
VSL sklep II Cpg 224/2000
Court dismisses appeal confirming execution order where debtor's unproven claim of non-delivery lacks evidentiary burden.
VSL sklep III Cp 1714/99
Appeal dismissed; court voids enforcement order but resolves merits in separate lawsuit.
VSL sklep II Cpg 1329/99
Appeal court partially allowed enforcement objection, upholding partial payment and awarding costs to creditor.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, temveč prereka dolžnikove dejanske navedbe v ugovoru, o čemer pa izvršilno sodišče pri obravnavi ugovora ne odloča.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj sklep o izvršbi opr. št. Ig 2000/00114 z dne 3.5.2000 v drugi točki izreka in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da so dolžniku večkrat poslali opomin za račun št. 3/98, na katerega pa dolžnik ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi ugovarjal, da zadeva ni preverljiva, ker upnik ni predložil računa št. 3/98, na katerega se sklicuje v predlogu za izvršbo. Za te svoje trditve sicer ni predložil dokazov, kot zahteva 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), vendar v tem primeru to niti ni potrebno. Iz predloga za izvršbo (list. št. 2 spisa) je razvidno, da se upnik sklicuje na "priloženi račun" št 3/98, vendar tega računa v spisu ni, kot pravilno ugovarja upnik. Trditev, da zadeva ni preverljiva, ker dolžniku ni bil predložen račun, je navajanje t.i. negativnega dejstva (trditev, da določeno dejstvo ne obstoji), ki ga dolžnik že po sami naravi stvari niti ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja. S takimi trditvami in upoštevaje dejstvo, da spornega računa v spisu ni, je dolžnik svoj ugovor obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Izvršilno sodišče pri odločanju o utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne presoja resničnosti samih zatrjevanih dolžnikovih in upnikovih dejanskih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem, ki jih predpisuje 2. odst. 53. čl. ZIZ. O resničnosti zatrjevanih dejstev ter utemeljenosti upnikovega zahtevka bo odločalo sodišče, ki bo postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (prim. 2. odst. 62. čl. ZIZ), to pa je pravdno sodišče. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, temveč prereka dolžnikove dejanske navedbe v ugovoru, o čemer pa izvršilno sodišče pri obravnavi ugovora ne odloča, kot je bilo že pojasnjeno.

Iz vsega povedanega izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v smislu določb 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je upnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.