Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cpg 1127/99 ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CPG.1127.99 AI generated

Appeal dismissed because defendant failed to raise doubts about expert opinion during main hearing.

Case Number VSL sodba I Cpg 1127/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the appeal against a first-instance judgment ordering the defendant to pay damages and costs. The defendant argued they could not verify an expert report due to time constraints, but the court found they had the opportunity to express doubts during the main hearing on June 17, 1999. Since the defendant did not raise these concerns then, the court ruled that the new evidence presented later was inadmissible as a procedural violation.

Legislator headnote

AI generated

Article 496a paragraph 1 of the Civil Procedure Act; Article 368 of the Civil Procedure Act: An appeal based on new evidence or facts is inadmissible if the party failed to raise doubts or objections regarding the evidence during the main hearing.

Keywords

AI generated
admissibility of new evidence failure to object at main hearing expert opinion verification procedural violation appellate review scope

Cited Legislation

AI generated
Article 496a paragraph 1 of the Civil Procedure Act
Article 368 of the Civil Procedure Act
Article 2 paragraph 354 of the Civil Procedure Act
Article 600 of the Obligations Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 3. odstavek izreka) potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožena stranka je imela možnost na glavni obravnavi izraziti svoj dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja pa tega ni storila. Le tako bi lahko dosegla pravočasno, da se izvede še dokaz z drugim izvedencem. Zato pritožbena trditev, da zaradi pomanjkanja časa tožena stranka ni uspela pravočasno preveriti izvedeniškega mnenja ni upoštevna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Ig 98/00295 z dne 8.4.1998 v 1. in 3. točki, s katerim je bilo naloženo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 468.251,20 SIT z zamudnimi obrestmi in stroške izvršilnega postopka v višini 24.623,90 SIT (1. odst. izreka). V preostalem delu je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 40.455,00 SIT s pripadki (2. odst. izreka). Toženi stranki je naložilo tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 144.888,00 SIT (3. odst. izreka).

Zoper sodbo v obsodilnem delu (1. in 3. odst. izreka) se je tožena stranka pravočasno pritožila iz pritožbenega razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da izvedeniškega mnenja J. P., na katerega je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijano sodbo ni uspela preveriti zaradi prekratkega roka, zato tudi ni podala posebnih pripomb. Šele naknadno dne 7.7.1999 pa je tožena stranka uspela pridobiti izvedeniško mnenje drugega izvedenca, iz katerega izhajajo drugačni zaključki glede sanacije ugotovljenih napak in glede višine vrednosti, kot jih je ugotovil izvedenec J.

P. Tožena stranka je k pritožbi priložila izvedeniško mnenje B. T. in predlagala pritožbenemu sodišče, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbenih trditev ne more upoštevati, saj gre za pritožbene novote po določbi 1. odst. 496.a čl. ZPP/77. Tožena stranka namreč ni izkazala za verjetno, da jih do konca glavne obravnave brez svoje krivde ni mogla navesti.

Trditev, da zaradi pomanjkanja časa tožena stranka ni uspela pravočasno preveriti izvedeniškega mnenja sodnega izvedenca J. P., ni upoštevno. Tožena stranka je imela možnost na glavni obravnavi dne 17.6.1999 izraziti svoj dvom v pravilnost tega izvedeniškega mnenja, pa tega ni storila. Le tako bi lahko dosegla pravočasno, da se izvede še dokaz z drugim izvedencem. Pritožbeno sodišče v obsegu uradnega preizkusa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je naložilo toženi stranki plačati znesek 468.251,20 SIT s pripadki.

Le-ta predstavlja vrednost pravilno opravljenih storitev po pogodbi o delu, znižano za ugotovljeno vrednost nepravilno opravljenih storitev (600. člen ZOR). Zaradi navedenega in ker v postopku na prvi stopnji sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP/77, je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (368. člen ZPP/77).