Appeal allowed; sale of property with valid mortgage rights violated bankruptcy law and was remanded.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

V primeru, da je upnik svojo izločitveno pravico pravočasno prijavil in pravočasno začel postopek za uveljavitev prerekane izločitvene pravice stečajni upravitelj ne more prodati dela premoženja na katerem obstoji izločitvena pravica in to vse dokler upnikov izločitveni zahtevek ni pravnomočno zavrnjen.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odredilo prodajo spodaj navedenega nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika kot celote z razpisom javne dražbe:

proizvodnih, poslovnih in servisnih objektov s pripadajočim stavbnim zemljiščem na kompleksu L., v Ljubljani, ki so vpisani v vl.št. xxx in yyy k.o. Z. po izklicni ceni 4.458.958.053,00 SIT, preračunani v DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 17.4.2000 in plačljivi v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila ter pod pogoji kot bodo izrecni objavljeni v razpisu javne dražbe. Izvršitev tega sklepa je zadržalo do pravnomočne odločitve glede predloga denocionalizacijskih upravičencev upnikov F.B. in M.J., o katerem je odločil stečajni senat s sklepom z dne 30.11.2000.

Zoper navedeno odločitev se pritožujeta oba upnika M.J. in F.B. Prvostopnemu sodišču očitata kršitev 36. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. SRS št. 39/97; v nadaljevanju ZPPSL-a). Opozarjata tudi na določbo 4. odstavka 149. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), na podlagi katerega stečajni upravitelj ne more prodati dela premoženja, na katerem uveljavlja upnik izločitveno pravico dokler ni pravnomočno zavrnjen upnikov izločitveni zahtevek seveda pod pogojem, da je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico in pravočasno začel postopek iz 2. stavka 5. odstavka 143. člena ZPPSL.

Obe pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se z izpodbijanim sklepom odreja tudi prodaja nepremičnega premoženja glede katerega sta oba pritožnika kot upnika prijavila svojo terjatev (izločitveno pravico) na podlagi 36. člena novele ZPPSL-a. Oba upnika namreč imata kot denacionalizacijska upravičenca svoj zahtevek na delu nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki se z izpodbijanim sklepom prodaja, pravočasno zavarovan zahtevek z začasnima odredbama, izdanima v upravnem postopku.

Po 1. odstavku 36. člena novele ZPPSL-a imajo upravičenci iz Zakona o denacionalizaciji, ki so v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu z 11. členom Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) pravočasno zavarovali svoje zahtevke, ki jih imajo v podjetjih z družbenim kapitalom, nad katerimi je uveden stečajni postopek, poseben status v stečajnem postopku. Z izdanima začasnima odredbama je izrecno odrejena prepoved razpolaganja s posameznimi nepremičninami, ki so v obeh sklepih tudi konketno navedene. Izdani začasni odredbi v taki vsebini in na navedeni pravni podlagi sta tudi podlaga za izločitveni zahtevek premoženja obeh pritožnikov, zato to premoženje ne pripada stečajnemu dolžniku (131. člen ZPPSL). Smisel tega določila je, da stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, v katerem ima upravičenec svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo. Namen denacionalizacije je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja. Zakonodajalec je želel s tem določilom ravno preprečiti neuspeh tega postopka zaradi kakršnegakoli razpolaganja s tem premoženjem v času od začetka do dokončanja denacionalizacijskega postopka. Na podlagi začasne odredbe in prepovedi razpolaganja premoženja so tudi zavarovane pravice obeh pritožnikov kot denacionalizacijskih upravičencev tudi, če postopek za denacionalizacijo v upravni zadevi še ni končan. Ta pravica pa vključuje tudi pravico do izločitve iz stečajne mase (131. člen ZPPSL), če je začasna odredba sprejeta pred uvedbo stečajnega postopka.

Gornje določbe prvostopno sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, prav tako pa tekom prvostopnega postopka navedenega premoženja v skladu z 2. odstavkom novele 36. člena ZPPSL-a ni izločilo iz stečajne mase ter ga preneslo na Slovensko razvojno družbo. Zaradi kršitve 36. člena novele ZPPSL-a je bila z izpodbijanim sklepom odrejena prodaja tudi tistega nepremičnega premoženja, ki zaenkrat stečajnemu dolžniku ne pripada in glede katere tudi sam zakon v 4. odstavku 149. člena ZPPSL odreja izrecno prepoved prodaje premoženja. Prvostopno sodišče ni upoštevalo, da po navedenem določilu stečajni upravitelj ne sme prodati dela premoženja, na katerem obstoji pravočasno prijavljena izločitvena pravica in glede katere se je pravočasno začel postopek iz 2. stavka 5. odstavka 143. člena ZPPSL in to vse dotlej, dokler ni pravnomočno zavrnjen upnikov izločitveni zahtevek. Zato je izpodbijani sklep, ki med ostalim odreja tudi prodajo tega premoženja nezakonit.

Neustrezna je tudi odločitev prvostopnega sodišča, da se izvršitev izpodbijanega sklepa (prodaja nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki vsebuje tudi prodajo nepremičnin obeh pritožnikov kot denacionalizacijskih upravičencev) zadrži do pravnomočne rešitve (ne pove kakšne) sklepa stečajnega senata z dne 30.11.2000, s katerim je bil zavrnjen predlog obeh pritožnikov kot upnikov, ki sta ga podala na podlagi 36. člena novele ZPPSL-a. Upnika v pritožbi pravilno opozarjata, da pomeni takšna odločitev, da se lahko odredi prodaja vseh nepremičnin (tudi tistih iz 36. člena novele ZPPSL-a) tudi če bi pritožnika v tistem postopku uspela, saj je izvršitev izpodbijanega sklepa vezana le na pravnomočno odločitev, ki pa je po vsebini ne opredeljuje.

Izpodbijani sklep odreja prodajo vsega nepremičnega premoženja vpisanega v vl.št. xxx in yyy k.o. Z. in iz njega ni razvidno, kateri del nepremičnega premoženja predstavlja v naravi premoženje na katerem imata upnika pravočasno prijavljeno izločitveno pravico oziroma katerega bi moralo prvostopno sodišče v skladu z 2. odstavkom novele ZPPSL-a že popisati in izločiti. Zato je bilo potrebno celotni sklep razveljaviti in ga vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek v skladu s 3. točko 365. člena ZPP.

V nadaljnjem postopku bo moralo prvostopno sodišče upoštevati tako določilo 36. člena novela ZPPSL-a kot določilo 4. odstavka 149. člena ZPPSL. Najprej bo moralo na ustrezen način izvesti popis nepremičnin na katerih imata oba pritožnika zavarovan zahtevek in jih v skladu z določilom zakona tudi prenesti na Slovensko razvojno družbo. Upoštevati bo moralo, da navedene nepremičnine ni mogoče prodajati, saj je njihova prodaja izrecno prepovedana po 4. odstavku 149. člena ZPPSL. Možno pa je seveda odrediti prodajo vseh ostalih nepremičnin last stečajnega dolžnika, ki niso sporne.