Appeal dismissed; debtor owes interest on overdue debt per statutory interest rate law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appellant's appeal against the first-instance judgment regarding a monetary debt and awarded the respondent the costs of the appeal. The appellant argued that the interest calculation violated the Interest Rate Act but failed to provide specific evidence or a corrected calculation within the appeal period. The court ruled that the statutory interest rate law was correctly applied and that late submissions could not be considered due to the preclusive nature of the appeal deadline.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 1. odst. 365. člen; Zakon o obligacijskih razmerjih, 1. odst. 277. člen: An appeal filed without specifying the contested portion is deemed to challenge the unfavorable part; interest on overdue debts must be calculated according to the statutory interest rate law, and late evidence submitted after the preclusive appeal period is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.
[JEDRO]
Dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, upniku poleg glavnice dolguje tudi obresti. Višino teh obresti določa Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je dne 08.06.1999 odločilo, da se zaradi umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 98/06284 z dne 21.08.1998, v 1. točki izreka delno v 3. točki izreka pa v celoti razveljavi (1. točka izreka izpodbijane odločbe). V 2. točki izreka je odločilo, da navedeni sklep o izvršbi ostane v veljavi v 1. točki izreka za znesek 39.002,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.02.1999 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (3. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da tožeči stranki, v skladu z načelom uspeha v pravdi, povrne pravdne stroške (4. točka izreka).
Tožena stranka se je zoper odločitev sodišča prve stopnje pravočasno pritožila. Ker ni navedla, zoper kateri del odločitve se pritožuje, se šteje, da se pritožuje zoper zanjo neugodni del odločitve (glej 1. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77). V pritožbi je navedla, da izračunu obresti, plačane glavnice in ostalih stroškov, kot ga je izvedlo sodišče prve stopnje, ni v skladu s 1. odst. 277. člena ZOR. Ker je pritožbeni rok 8 dni prekratek za temeljito finančno analizo, odločbo le delno izpodbija. Temeljito obrazložitev in dokaze pa bo sodišču dostavila v roku 15 dni.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki. Ta je v odgovoru navedla, da prereka pritožbene navedbe, saj je zahtevek uskladila s plačili na podlagi 313. člena ZOR. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Tožena stranka svoje pritožbene trditve v zvezi z napačnim obračunom obresti, glavnice in stroškov do izteka pritožbenega roka ni konkretizirala. Tudi če bi to storila v v 15. dneh, kot je napovedala v pritožbi, navedb, ki bi prispele po izteku pritožbenega roka, sodišče druge stopnje ne bi smelo upoštevati. Pritožbeni rok 8 dni (2. točka 500. člena ZPP/77) je prekluziven rok in je kot tak nepodaljšljiv.
Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevnju ZOR) v 1. odst. 277. člena določa, da dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, upniku poleg glavnice dolguje tudi obresti. Višino teh obresti določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri. Tožena stranka v pritožbi trdi le, da je obračun obresti napačen. Svoje pritožbene navedbe pa ne konkretizira in sodišču tudi ne predloži morebitnega drugačnega obračuna obresti. Program za računanje obresti, ki ga je pri izračunu v prilogi izpodbijane odločbe uporabilo sodišče prve stopnje, upošteva predpisano obrestno mero zamudnih obresti. Zato v pravilnost samega izračuna obresti sodišče druge stopnje ne dvomi.
Tudi pritožbene trditve v zvezi s poračunavanjem delnih plačil in stroškov tožena stranka ni obrazložila. Zato je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo preizkusilo glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP/77). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka (2. odst. 354. člena ZPP/77) in je pravilno uporabilo materilano pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 368. člena ZPP/77 odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na določbi 1. odst. 166. člena ZPP/77. Glede na to, da odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje o pritožbi tožene stranke, bo morala tožeča stranka sama nositi stroške, ki so ji v zvezi z odgovorom na pritožbo nastali (glej 155. člen ZPP/77).
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).