Appeal dismissed; court upholds mandatory security deposit for bankruptcy initiation costs under ZPPSL.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal against a first-instance order requiring a 150,000 SIT security deposit to initiate bankruptcy proceedings. The appellant argued that a lower amount sufficed for the simple case and that their social situation made the high deposit unpayable. The court rejected these arguments, ruling that the security deposit is mandatory, the social status of the shareholder is irrelevant, and the deposit must cover the costs of determining the debtor's insolvency.
Legislator headnote
AI generatedZPPSL 93. člen 3. odstavek; ZPPSL 168. člen: The security deposit required to initiate bankruptcy proceedings is mandatory and must be determined by the court based on the need to cover costs, without regard to the social status of the shareholder or the financial situation of other related entities.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Sodišče druge stopnje se v celoti pridržuje oceni predsednika stečajnega senata o višini, ki je potrebna zakritje stroškov do začetka stečajnega postopka, saj je v večini primerov v stečajnih postopkih treba ugotoviti, ali dejansko družba nima premoženja. Poleg tega se po 3. odst. 93. čl. ZPPSL, če se stečajni postopek začne, všteje predujem za kritje stroškov za njegov začetek, med stroške stečajnega postopka. Če bo po končanem stečajnem postopku kaj sredstev ostalo, bodo le ta pripadla Z.P. kot edinemu družbeniku stečajnega dolžnika (168. čl. ZPPSL).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je predlagatelju stečajnega postopka naložilo, naj v roku osmih dni založi predujem za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka v znesku 150.000,00 SIT. Opozorilo ga je tudi, da bo sodišče predlog zavrglo na podlagi 2. odst. 93. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (dalje ZPPSL), če predlagatelj v danem roku ne bo založil predujma v zahtevani višini.
Zoper sklep se je predlagatelj stečajnega postopka pravočasno pritožil in menil, da bi za izvedbo stečajnega postopka zadoščal predujem v višini 30.000,00 SIT. Ta znesek naj bi namreč pokrival vse delo v zvezi s stečajem, saj je zadeva enostavna. Socialni položaj družbenika pa je tudi tak, da bi predujem v zahtevani višini zelo težko plačal. Poleg tega ima vložene predloge tudi za začetek stečaja v zvezi s ostalimi družbami, zato je znesek previsok.
Pritožba ni utemeljena.
Predlagatelj stečajnega postopka je stečajni dolžnik, zato sodišč druge stopnje ne more upoštevati socialnega položaja družbenika družbe Z.P. Na višino zahtevanega predujma tudi ne more vplivati znesek, ki ga bodo morale plačati še ostale družbe, katerih družbenik je prav tako Z.P. Vsaka od teh družb je namreč samostojna pravna oseba, stečajni postopek pa teče za vsako izmed njih posebej.
Sodišče druge stopnje se v celoti pridržuje oceni predsednika stečajnega senata o višini, ki je potrebna za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka, saj je v večini primerov v stečajnih postopkih treba ugotoviti, ali dejansko družba nima premoženja. Poleg tega se po 3. odst. 93. čl. ZPPSL, če se stečajni postopek začne, všteje predujem za kritje stroškov za njegov začetek, med stroške stečajnega postopka. Če bo po končanem stečajnem postopku kaj sredstev ostalo, bodo le ta pripadla Z.P. kot edinemu družbeniku stečajnega dolžnika (168. čl. ZPPSL).
Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365.č l. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).