Appeal dismissed; factual findings on contractual obligation cannot be challenged under ZPP Art. 458.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment confirming a debt claim and awarding costs. The appellant argued she had no business relationship with the creditor, but the court found her obligation stemmed from her active participation in the coordinating board's mandatory stance. The court ruled that factual findings regarding the board's actions are not subject to appeal under Article 458 of the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 458 of the Civil Procedure Act; Article 600 of the Enforcement Act: Factual findings concerning the existence of a business relationship or contractual obligation based on board participation are not appealable as they constitute the minor premise of the judicial syllogism.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Pritožnica nasprotuje tudi zaključkom prvostopnega sodišča, ki so dejanske narave (vsebina premissae minor sodniškega silogizma) in jih v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki in v 3. točki izreka. Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene (nadaljnje) pravdne stroške v višini 101.174,68 SIT z zamudnimi obrestmi.
Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala, da naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnici ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da s tožečo stranko ni bila nikoli v poslovnem razmerju, ker ni podpisala pogodbe o snovanju in izvajanju odnosov z javnostmi za plačilno kartico Aktiva. Izpodbijana sodba namreč na tem ne temelji, pač pa na dejstvu, da je bil dejanski naročnik storitev tožeče stranke koordinacijski odbor, katerega članica je bila tudi tožena stranka. Podpisala je pravilnik o delu koordinacijskega odbora in v njem tudi aktivno sodelovala. Njena zaveza za plačilo vtoževanega zneska pa izhaja na podlagi obveznega stališča, ki ga je sprejel koordinacijski odbor in mu sama, čeprav je sodelovala na seji, ni nasprotovala. Pritožnica nasprotuje tudi takim zaključkom prvostopnega sodišča, ki pa so dejanske narave (vsebina premissae minor sodniškega silogizma) in jih zato v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati (1. odst. 458. člena ZPP).
Ob ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo (600. člen ZOR). Tako se pokaže, da ni podan izrecno uveljavljani in dopustni pritožbeni razlog. Ker pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni najti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člena ZPP).
Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje sklenilo, da sama trpi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP).