Appeal allowed; land registry court cannot order entry by official duty based on non-final administrative decision.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sklep, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, razveljavi, zaznamba po uradni dolžnosti pa se ne odredi.

Zaznamba prepovedi razpolaganja s parc. št. 296 - travnik v izmeri 764 m2, vpisano pri vl. št. 2050 k.o. v korist S. K., odrejena s sklepom Dn. št. 10149/97-2, se izbriše.

Zaznamba vložene pritožbe se izbriše.

[JEDRO]

Na podlagi izvršljive, vendar ne pravnomočne odločbe upravnega organa, sodišče praviloma ne more odrediti vpisa (oz. zaznambe) v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor G... d.o.o. ter obdržalo v veljavi sklep zemljiškoknjižnega referenta Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn. št. 10149/97-2 z dne, 1. 9. 1999, s katerim je na podlagi sklepa Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Ljubljana-Šiška št.04/04-16-351-43/93 po uradni dolžnosti odredil zaznambo prepovedi razpolaganja s parc. št. 296 - travnik v izmeri 764 m2, vpisano pri vl. št. 2050 k.o. v korist S. K..

Zoper takšen sklep se pravočasno pritožuje G... d.o.o. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS 26/99). Pritožnik vztraja pri vseh navedbah iz svojega ugovora z dne 7.12.1999, v katerem je predvsem poudaril, da na podlagi 68. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK; Ur. l. RS 33/95) začne sodišče v zemljiškoknjižni zadevi po uradni dolžnosti postopek le na podlagi pravnomočne odločbe, ne pa izvršljivega sklepa upravnega organa. Pritožnik navaja, da vsak izvršljiv upravni sklep ni pravnomočen in dokončen. V konkretnem primeru pa sklep Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Ljubljana - Šiška št.04/04-16-351-43/93, z dne 14.11.1994 ni ne pravnomočen in ne izvršljiv. Klavzula izvršljivosti z dne 22.9.1999 je nepravilna in brez osnove, saj predlog za začasno odredbo ni bil vročen ne zavezancu in ne pooblaščenki, izdani sklep pa ni bil vročen pooblaščenki. Uradna oseba je izdala sklep na napačni pravni osnovi in preko postavljenega zahtevka. Denacionalizacijski spis S. K. se trenutno nahaja na Vrhovnem sodišču v Ljubljani pod opr.št. U 419/97. Upravni organ prve stopnje je po uradni dolžnosti predlagal zaznambo prepovedi razpolaganja z nepremičnino, ne da bi predložil ustrezne listine za vpis. Zaradi navedenega pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da razveljavi izpodbijani zemljiškoknjižni sklep.

Pritožba je utemeljena.

Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zemljiškoknjižni zadevi so določbe 68. in 24. člena ZZK; 66. in 68. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen; Ur. l. RS 27/91-65/98) ter 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP; Ur. l. SFRJ 47/86 in 55/92).

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da temelji sklep upravnega organa, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano odločbo, na določbi 68. člena ZDen, po kateri lahko organ prve stopnje zaradi zavarovanja zahtev za denacionalizacijo izda sklep, s katerim odredi, da se začasno prepove razpolaganje z nepremičninami (začasni sklep o zavarovanju v smislu 292. člena ZUP). V skladu z določbo tretjega odstavka 66. člena ZDen se sklep o denacionalizaciji vpiše v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti. Prav tako se vpiše tudi sklep o začasni odredbi (podobno: sklep VSL I Cp 1171/93).

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer pravilno ugotovilo, da je odločba, izdana v upravnem postopku, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, naslov za sodno izvršbo. Vendar pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pri odločanju o dovolitvi zaznambe, potrebno upoštevati predvsem določbe ZZK.

Zgoraj je bilo pojasnjeno, da predstavlja sklep o začasni odredbi, izdan na podlagi določbe 68. člena ZDen odločbo, ki se vpisuje v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti. Vendar pa 24. člen ZZK organom prve stopnje nalaga pošiljanje odločb šele v tridesetih dneh po pravnomočnosti (torej ne odločb, ki še niso postale pravnomočne). Tudi iz določbe tretjega odstavka 66. člena ZDen izhaja, da se spremembe zemljiškoknjižnega stanja izvedejo po pravnomočnosti odločbe. Šele s pravnomočnostjo odločbe sodišča, državnega organa ali drugega organa, s katero je odločeno o pravicah na nepremičninah oziroma s katero je ugotovljeno dejstvo, ki se vpisuje v zemljiško knjigo je po mnenju zakonodajalca podana tako visoka stopnja utemeljenosti vpisa, da je že sama pravnomočna odločba podlaga za vpis (Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem, 1998, str. 290). Pritožnik se torej utemeljeno sklicuje na določbo 1. točke 2. odstavka 68. člena ZZK, po kateri začne sodišče po uradni dolžnosti postopek na podlagi pravnomočne odločbe. Iz opisanega izhaja, da na podlagi izvršljive, vendar ne pravnomočne odločbe upravnega organa, sodišče praviloma ne more odrediti vpisa (oz. zaznambe) v zemljiško knjigo, oz. ne more začeti postopka za vpis po uradni dolžnosti.

V obravnavani zadevi sklep, ki naj bi bil podlaga za odreditev zaznambe prepovedi razpolaganja, po podatkih v spisu ni postal pravnomočen, ampak le dokončen in izvršljiv. Odločba izdana v upravnem postopku namreč postane pravnomočna, šele ko zoper njo ni več dopustna pritožba, niti upravni spor. Ker iz podatkov spisa v obravnavani zadevi izhaja, da je bil zoper odločbo Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Ljubljana - Šiška sprožen upravni spor, takšna odločba v času odločanja zemljiškoknjižnega referenta ni mogla biti pravnomočna.

Pritožbeno sodišče je moralo tudi ugotoviti ali je morda v obravnavanem primeru podana situacija iz 3. točke 2. odstavka 68. člena ZZK, po kateri se postopek po uradni dolžnosti začne tudi v drugih primerih, določenih z zakonom. Na podlagi nekaterih posebnih predpisov (npr. določba 76.c. in č. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor) namreč sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo (odredb in prepovedi) na podlagi izvršljive odločbe upravnega organa. Vendar pa za primer začasne prepovedi razpolaganja v smislu določbe 68. člena ZDen, niti sam ZDen niti drug zakon, ne predpisuje podobne ureditve.

Ob odločanju zemljiškoknjižnega referenta torej niso bili izpolnjeni pogoji za začetek postopka po uradni dolžnosti. Ob pravilni uporabi zgoraj citiranih določb ZZK in ZDen bi bilo namreč mogoče začasno prepoved razpolaganja, vsebovano v sklepu upravnega organa, po uradni dolžnosti vknjižiti (oz. zaznamovati) šele po pravnomočnosti sklepa upravnega organa. Zemljiškoknjižni referent in sodišče prve stopnje pa sta pri odločanju zmotno štela, da za začetek postopka po uradni dolžnosti zadošča izvršljivost sklepa upravnega organa in je s tem zmotno uporabilo določbe ZZK ter ZDen. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 95. člena ZZK ugodilo pritožbi in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je sklep zemljiškoknjižnega referenta razveljavilo. Ob tem je sodišče tudi odredilo izbris zaznambe prepovedi, odrejen s sklepom zemljiškoknjižnega referenta.

V skladu z določbo 2. točke 95. člena ZZK je višje sodišče ob zavrnitvi pritožbe odločilo tudi o izbrisu zaznambe vložene pritožbe na nepremičnini parc. št. 296 - travnik v izmeri 764 m2 v vl. št. 2050 k.o. Spodnja Šiška.