Appeal dismissed; plaintiff must pay defendant's costs absent agreement on legal expenses after withdrawal.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's order for the plaintiff to pay the defendant's legal costs. Although the plaintiff claimed she withdrew the lawsuit on the condition that each party bear their own costs, the court found no evidence that this condition was a binding agreement with the defendants. The court ruled that the plaintiff's written statement regarding the cost-sharing condition arrived after the first-instance decision was made and thus could not alter the established legal obligation.
Legislator headnote
AI generatedZPP 158. člen 1. odstavek; Če med strankama po umiku tožbe ni drugačnega sporazuma o pravdnih stroških, mora tožeča stranka toženi povrniti njene stroške.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če med strankama po umiku tožbe ni drugačnega sporazuma o pravdnih stroških, mora tožeča stranka toženi povrniti njene stroške.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zaradi umika tožbe zoper oba toženca postopek ustavi. Tožnici, ki jo je oprostilo plačila sodnih taks v postopku, je obenem naložilo, da vsakemu od tožencev povrne 23.527,00 SIT pravdnih stroškov.
Tožnica se proti sklepu pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršiteve določb ZPP.
Predlaga, da se sklep spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške oz. da se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Pojasnjuje, da je tožbo umaknila potem, ko je vložila odškodninski zahtevek proti Republiki Sloveniji in sta toženca ugovarjala pasivno legitimacijo. Izrecno pa je postavila pogoj, da tožbo umika s tem, da stroške nosi vsaka stranka svoje, v nasprotnem pa naj se postopek zoper toženca nadaljuje. Glede na pogojni umik tožbe bi se morala toženca o tem izjasniti, sodišče pa postopati v skladu z voljo tožeče stranke. To pa je tožnica izrazila tudi v lastnoročno napisani izjavi z dne 14.1.2000, ki jo pritožbi prilaga.
Pritožba ni utemeljena.
Vloga, s katero je tožnica dne 4.1.2000 tožbo zoper toženca umaknila (list.št 10), sicer res vsebuje stavek, da "pravdne stroške, nosi vsaka stranka svoje", vendar nič več kot to, predvsem pa take stroškovne rešitve ne navaja kot pogoj za umik tožbe. Toženca, ki sta to vlogo prejela v izjavo, take ponudbe očitno nista sprejela, saj sta v skladu z določilom 1. odst. 158. člena ZPP zahtevala povrnitev vsak svojih stroškov v višini plačanih sodnih taks. Tožničina v pritožbi omenjena izjava z dne 14.1.2000, v kateri umik tožbe izrecno pogojuje z odločitvijo, da vsaka stranka nosi svoje stroške (list. št. 23), je na sodišču prispela 31.1.2000, to je po izdaji izpodbijanega sklepa z dne 21.1.2000 in je torej ni bilo mogoče upoštevati. Na podlagi uvodoma navedene izjave o umiku tožbe pa je ta sklep glede na določilo 1. odst. 158. člena ZPP pravilen in zakonit. Pritožbeno sodišče, ki tudi ni našlo uradoma upoštevnih kršitev, ga je zato potrdilo (čl. 365., tč. 2. ZPP).