Death of parties bars them from being legal plaintiffs; court voids judgment and dismisses suit.

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in tožba zavrže.

Tožena stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Mrtva fizična oseba ne more biti pravdna stranka, saj fizična oseba preneha s smrtjo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je prvotožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 3.337.382,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe (28.6.1999) do plačila in ji povrniti 241.635,00 SIT pravdnih stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je tudi naložilo povrnitev pravdnih stroškov drugotoženi stranki v znesku 185.288,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper obsodilni del sodbe se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov prvotožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi navaja, da kot stranki nastopata dve pokojni osebi, ki sta umrli že pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. Kako lahko pokojnika po smrti pooblastila nekoga za zastopanje, prvotoženi stranki ni jasno. Nepravilno je stališče prvega sodišča, da je ugovor zastaranja neutemeljen. Tožba je bila vložena 11.2.1998 in bi bilo zaradi zastaranja možno odštevati najemnino le za 5 lete nazaj, to je od 11.2.1993 naprej. Višina najemnine je ugotovljena napačno, saj so bile najemnine pred 2.2.1993 precej nižje kot 1.600 DEM. Uporaba valutne klavzule je nedopustna, saj je pvotoženka pobirala najemnino v domači valuti. Sodišče odločitve o pravdnih stroških ni obrazložilo.

Zoper zavrnilni del sodbe glede prvotožene stranke se pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi navaja, da uveljavlja kot odškodnino zaradi nemožnosti uporabe od uveljavitve ZDEN 7.12.1991 do vrnitve nepremičnine za dobo 23 mesecev po 2.500 DEM mesečno. Kot merilo odškodnine je tožeča stranka upoštevala gornji znesek, za kolikor je za ta znesek skrbnil oddal prostore v najem podjetju A. d.o.o. z najemno pogodbo 1.10.1997. Prvotožena stranka ni ravnala kot skrben gospodar, ko ni izterjala najemnine niti v višini 1.600 DEM. Tudi odločitev o obrestih je napačna, saj tožeči stranki pripadajo obresti od 1.11.1991 in ne šele od izdaje sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pravdna stranka je lahko fizična oseba (prvi odstavek čl. 77 ZPP). Fizična oseba preneha s smrtjo in zaradi tega mrtva fizična oseba ne more biti pravdna stranka. ZPP glede tega ne dopušča nobene izjeme. Ker že iz same tožbe izhaja, da sta tožnika pokojna, ne moreta biti v tej pravdi pravdna stranka. Sodišče prves topnje je vodilo postopek s takim postopanjem, ko je vodilo postopek z neobstoječo stranko storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka čl. 354 tč. 10 ZPP in je bilo utemeljenima pritožbama pravdnh strak ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in tožbo zavreči (tretji odstavek čl. 369 ZPP), ne da bi pritožbeno sodišče odgovorilo na preostale pritožbene navedbe prvotožene stranke.

Zavrženje tožbe bi moralo imeti praviloma za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških. Vendar, ker tožeča stranka ne obstoja ji tudi ni mogoče naložiti plačila pravdnih stroškov tako, da je prtožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka sama trpi svoje pravdne stroške.

Določbe ZPP (Ur. list SFRj 4/77 - 27/90) so uporabljene na podlagi drugega odstavka čl. 498 Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS 26/99).