Appeal dismissed; sole proprietor status determines jurisdiction regardless of party name usage in contract.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Stališče pritožnikov, po katerem je tožnik pri prodaji stroja nastopal v vlogi zgolj fizične osebe kot A. Š. in ne kot samostojni podjetnik posameznik, je zmotno. Po 7. odst. 1. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS št. 30/93 s spremembami) je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Zato po naravi stvari same podjetnik pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti tudi ne more nastopati drugače kot fizična oseba. Tako se izkaže za pomembno vprašanje ali določen posel sklene v zvezi z opravljanjem svoje pridobitne dejavnosti, pri čemer pa ni odločujoče, če ta fizična oseba pri svojem poslovanju oziroma opravljanju dejavnosti ne uporabi naziva s.p.

Tožnik je torej, kot pravilno ugotovi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, samostojni podjetnik posameznik. Prvotožena stranka je gospodarska družba, drugotožena stranka D. G. pa je dejansko fizična oseba, pri čemer ni samostojni podjetnik posameznik, vendar to dejstvo ne vpliva na pravilno ugotovitev prvostopnega sodišča, da gre v konkretnem primeru za gospodarski spor v smislu določila 2. točke 1. odst. 481. čl. Zakona o pravdnem postopku. Ker je namreč drugotožena stranka sospornik prvotožene po 1. točki 1. odst. 191. čl. ZPP, po 484. čl. ZPP, veljajo pravila o gospodarskih sporih tudi za obravnavani primer.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Trebnjem sklenilo, da samo ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi ter da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Novem mestu kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

Proti sklepu se pritožujeta toženi stranki, ki uveljavljata pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe določb ZPP-ja ter predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa. Po oceni toženih strank je sklep nepravilen. Tožnik je namreč na obravnavi dne 30.9.1999 povedal, da je predmetni stroj kupil v Nemčiji kot A. Š. in ga kot A. Š. tudi uvozil v Slovenijo in da tega ni storil kot nosilec obrtne dejavnosti. Prav tako iz prodajne pogodbe z dne 19.8.1998 izhaja, da je bil prodajalec stroja A. Š. kot fizična oseba in ne kot nosilec gospodarske dejavnosti. Po mnenju toženih strank tožnikov namen, da stroj kupi in ga potem uporabi za gospodarsko dejavnost, za odločitev glede stvarne pristojnosti ni odločujoč, saj tožnik lahko posluje ne eni strani kot nosilec gospodarske dejavnosti, na drugi strani pa kot fizična oseba A. Š.. Sestavni del njegove dejavnosti pa bi ta stroj postal šele takrat, ko bi bil stroj vnešen v sredstva njegove poslovne dejavnosti in kot je tožnik povedal, tega ni nikoli storil, pač pa je stroj kot A. Š. prodal. Ker ne gre za spor med osebami iz čl. 481/1 tč. 2 ZPP, tudi ne gre za gospodarski spor.

Pritožba ni utemeljena.

Stališče pritožnikov, po katerem je tožnik pri prodaji stroja nastopal v vlogi zgolj fizične osebe kot A. Š. in ne kot samostojni podjetnik posameznik, je zmotno. Po 7. odst. 1. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS št. 30/93 s spremembami) je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Zato po naravi stvari same podjetnik pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti tudi ne more nastopati drugače kot fizična oseba. Tako se izkaže za pomembno vprašaje ali določen posel sklene v zvezi z opravljanjem svoje pridobitne dejavnosti, pri čemer pa ni odločujoče, če ta fizična oseba pri svojem poslovanju oziroma opravljanju dejavnosti ne uporabi naziva s.p. Kot pravilno ugotovi prvostopno sodišče, čemur pritožba tudi ne ugovarja, je tožnik stroj kupil in uvozil z namenom, da ga uporabi za opravljanje svoje dejavnosti in ker je nato ugotovil, da kupljeni stroj ne odgovarja njegovim potrebam, ga je prodal toženima strankama, zato je nevzdržno pritožbeno stališče, da je tožnik pri navedenih poslih nastopal kot fizična oseba A. Š. in ne kot podjetnik A. Š., zaradi česar s to pritožbeno trditvijo v pritožbenem postopku ne more uspeti.

Tožnik je torej, kot pravilno ugotovi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, samostojni podjetnik posameznik. Prvotožena stranka je gospodarska družba, drugotožena stranka D. G. pa je dejansko fizična oseba, pri čemer ni samostojni podjetnik posameznik, vendar to dejstvo ne vpliva na pravilno ugotovitev prvostopnega sodišča, da gre v konkretnem primeru za gospodarski spor v smislu določila 2. točke 1. odst. 481. čl. Zakona o pravdnem postopku. Ker je namreč drugotožena stranka sospornik prvotožene po 1. točki 1. odst. 191. čl. ZPP, po 484. čl. ZPP, veljajo pravila o gospodarskih sporih tudi za obravnavani primer. Na podlagi povedanega se izkaže pritožba za neutemeljeno, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.