Appeal allowed; first instance judgment vacated for retrial due to absolute essential procedural violation.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal granted the appeal and vacated the first-instance judgment, ordering a new trial. The appellant argued the lower court failed to base its liability findings on evidence, merely citing the appellate court's previous decision. The Court ruled this constituted an absolute essential procedural violation under Article 339(2)(14) of the Civil Procedure Act because the new trial lacked a reasoned basis for its conclusions. Consequently, the first-instance court must now explicitly state the facts and evidence supporting its decision on liability and damages.
Legislator headnote
AI generatedArticle 339(2)(14) of the Civil Procedure Act; Article 354(1) of the Civil Procedure Act: A judgment is void if the court, in a retrial, relies solely on the reasoning of a prior annulment decision without establishing its own findings of fact and legal reasoning based on the evidence presented.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem obsodilnem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Sodba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, če prvo sodišče potem, ko ponovno odloča o zadevi, v kateri je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo, se sklicuje na razloge sklepa pritožbenega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
Tudi ob novem sojenju je prvo sodišče naložilo toženi stranki plačilo odškodnine v znesku 662.012,40 SIT s pripadki in stroškov postopka v znesku 380.677,00 SIT s pripadki.
Proti sodbi se pritožuje tožena stranka, uveljavlja vse tri pritožbene razloge in sodišču druge stopnje predlaga spremembo sodbe tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi. V obširni pritožbi kot bistveno navaja, da sodba nima razlogov in potrebnih zaključkov, da tožnik ni dokazal, da je lastnik motorja, da je višina škode ugotovljena v nasprotju z materialnopravnimi predpisi, da sodišče ni sprejelo odločitve o spremembi tožbe, ter da je dokazno breme o tem, da sta toženi stranki odgovorni, na strani tožnika.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbene ocene, da je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ni mogoče zavrniti. V tej odškodninski pravdi v zvezi s škodnim dogodkom, v katerem sta bila kot voznika motornih vozil udeležena tožnik in takrat mladoletni sin tožencev, je temeljno vprašanje, na katerega mora sodišče odgovoriti, vprašanje, ali je prometno nezgodo povzročil takrat mladoletni sin tožene stranke, ali pa je za nastalo nezgodo in škodo odgovoren tudi tožnik oziroma ali je soodgovoren zanjo. V izpodbijani sodbi je sodišče zapisalo, "da v ponovnem postopku ni izvajalo nobenih dokazov glede samega temelja odškodninske odgovornosti, kajti iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1154/97 izhaja, da pritožbeno sodišče glede na podatke v spisu nima pomisleka o tem, da je prometno nezgodo zakrivil izključno takrat mladoletni sin pravdnih strank in da tožnik zanjo ni soodgovoren. Glede na navedeno tako tožena stranka v celoti odgovarja za škodo, ki jo je utrpel tožnik zaradi ravnanja takrat mladoletnega sina tožene stranke". Z golim sklicevanjem na razloge razveljavitvenega sklepa pritožbenega sodišča, ne da bi prvo sodišče navedlo, na podlagi katerih dejstev po izvedenih in ocenjenih dokazih sklepa, da je prometno nesrečo povzročil izključno takrat mladoletni sin pravdnih strank, je prvo sodišče opustilo navajanje razlogov o odločilnih dejstvih, zato sodbe ni mogoče preizkusiti in je v pritožbi zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP podana. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče v nakazani smeri odpraviti zagrešeno kršitev in svojo odločitev tudi glede temelja odškodninske obveznosti tožene stranke in višine škode obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti.
V ponovljenem postopku pa bo moralo sodišče upoštevati, da je prva toženka tekom pravde po podatkih v spisu umrla. Res v takem primeru sodišče ne prekine pravdnega postopka, če ima umrli pooblaščenca. Toda mrtva oseba ne more biti stranka, zato bo potrebno nadaljevati postopek tudi proti dedičem prve toženke, pri čemer jim je prepuščeno, ali bodo pooblastili za zastopanje istega odvetnika ali ne.
Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in v izpodbijanem obsodilnem delu razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje po določbi 1. odstavka 354. člena ZPP.