Appeal allowed; inheritance court must verify disputed facts before suspending proceedings and referring parties to separate litigation.

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

[JEDRO]

O napotitvi na pravdo zapuščinsko sodišče odloči šele, ko zanesljivo ugotovi, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Litiji sklenilo, da se postopek v zapuščinski zadevi prekine in napotilo zap. hčer A. F., naj vloži tožbo zoper zapustnikovega sina V. Z. zaradi izpodbijanja dedne izjave, podane na glavni obravnavi dne 23.3.2000 in zaradi izpodbijanja dednih pogodb.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila zapustnikova hči A. F. po svoji zastopnici iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala, da naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. A. F. je v svoji pritožbi navedla, da iz zapisnika glavne obravnave z dne 23.3.2000 izhaja, da je zapisno le, da sta se dediča dogovorila glede delitve nepremičnine in lastninskega certifikata po zapustniku. Dedinja ni podala nobene druge dedne izjave.

Pritožnica je v svoji pritožbi navedla tudi, da sodišče nima nobne osnove, da jo napotuje na izpodbijanje izjav, ki jih ni podala. Dedinja je le uveljavljala nujni delež iz premoženja, za katerega prej ni vedela, da obstaja.

Pritožba je utemeljena.

V zapuščinskem postopku obravnava sodišče vsa vprašanja, ki se nanašjo na zapuščino, zlasti na pravico do dediščine. O teh pravicah odloči sodišče praviloma, ko prejme od prizadetih oseb potrebne dedne izjave. V konkretnem primeru je prvostopenjsko sodišče na razpisani glavni obravnavi sicer pridobilo izjavi dedičev glede dela zapustnikovih nepremičnin in lastninskega certifikata. Vendar pa je dedinja šele kasneje izvedela, da je zapustnik razpolagal s še drugim nepremičnim premoženjem, katerega pa je že za časa svojega življenja podaril prvemu dediču, sinu V. Z.

Zakon o dedovanju v 210. členu določa, da sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V konkretnem primeru pa sporna dejstva še niso bila ugotovljena oziroma še ni bilo ugotovljeno, če in kaj je sporno med dedičema. Dedinja namreč s svojo pritožbo uveljavlja zgolj svojo pravico do ugotovitve vseh dejstev, ki bi pripeljale do razdelitve zapustnikovega premoženja v skladu z zakonom. Zakon o dedovanju določa tudi nujne dediče, ki imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati (26. člen). Nujni delež in razpoložljivi del zapuščine pa se izračunata tudi s vključitvijo premoženja, ki ga je zapustnik že za časa svojega življanja na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Prvostopenjsko sodišče mora zato najprej ugotoviti vsa dejstva v tem zapuščinskem postopku in morda se bo prvi dedič izjavil o morebitnih spornih dejstvih ne da bi bilo potrebno razpisati novo obravnavo. Šele če bodo po tako ugotovljenih okoliščinah obstajala sporna dejstva glede zapuščine, bo sodišče prekinilo postopek in stranki napotilo na pravdo.

Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje zato ugotavlja, da so uveljavljani pritožbeni razlogi utemeljeni ter je izpodbijani sklep razveljavilo.