Appellate court dismisses appeal, confirming probate court's ruling that funeral costs are estate debts payable by heirs.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pogrebni stroški in stroški postavitve spomenika so dolg zapuščine, saj gre za obveznosti, ki so nastale šele po uvedbi dedovanja. ZD o dolgovih zapuščine ne govori. Uporabljajo se pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove zapustnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zapuščina obsega 27 dlenic Krke in 5 delnic Petrola, v napovedani vrednosti 807.250,00 SIT, devidende Petrolovih delnic v vrednosti 8.250,00 SIT in devidende Krkinih delnic v višini 33.075,00 SIT ter da vrednost zapuščine skupaj znaša 848.575,00 SIT. Ugotovilo je, da so priglašeni nesporni odbitki od zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov in stroškov postavitve spomenika v višini 440.984,00 SIT in ugotovilo, da čista vrednost zapuščine znaša 407.291,00 SIT, taksa pa 20.250,00 SIT, ki sta jo dediča dolžna plačati do višine dednega deleža v 15 dneh po vročitvi sklepa o dedovanju. Za dediča na podlagi zakonitega dedovanja je razglasilo M. O. do 2/3 in R. Z. do 1/3 celotne zapuščine. Nato je odredilo prepis vrednostnih papirjev na dediča v višini njunih dednih deležev ter Petrolu in Krki naročilo izplačilo devidende dedičema v višini njunega deleža.

Proti sklepu se je pritožila M. O. Formalno ne zatrjuje obstoja v zakonu predvidenih pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je na zapuščinski obravnavi priglasila stroške pogreba zato, da se ji ti povrnejo iz zapuščine po materi. Priglašene stroške je sodišče priznalo, ni pa odločilo, da se ji povrnejo. Predlaga spremembo sklepa o dedovanju tako, da se od vrednosti zapuščine odbijejo priglašeni stroški v višini 440.284,00 SIT in nakažejo njej ali pa vračunajo pri vrednostnih papirjih.

Pritožba je bila poslana sodediču, ki pa odgovora nanjo ni podal.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v I. 2. točki izreka sklepa o dedovanju res ugotovilo, da so priglašeni nesporni odbitki od zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov in stroškov postavitve spomenika v višini 440.984,00 SIT. Ta ugotovitev pa je v sklepu o dedovanju navedena le za odmero sodne takse. Le-ta se namreč odmeri po čisti vrednosti zapuščine. Nikakršne podlage pa ni imelo sodišče prve stopnje, da bi v sklepu o dedovanju sodediču naložilo, da pritožnici povrne stroške za pogreb. O povračilo teh stroškov bi se sodediča v zapuščinskem postopku sicer lahko dogovorila, sodišče pa bi takšen dedni dogovor povzelo v izrek sklepa o dedovanju (3. odst. 214. čl. ZD). Ker pa v obravnavani zadevi na zapuščinski obravnavi dedni dogovor med sodedičema ni bil sklenjen, sodišče prve stopnje ni imelo nikakršne zakonske osnove za odločitev o obveznosti sodediča, da stroške pritožnici povrne. Glede na to tudi pritožbeno sodišče ne more slediti predlogu pritožbe in izpodbijanega sklepa ustrezno spremeniti. Višina pogrebnih stroškov in stroškov postavitve spomenika je v izreku sklepa ugotovljena. Gre za dolg zapuščine, ki je nastal šele po smrti zapustnice. Za te dolgove odgovarjajo dediči enako kot za zapustnikove dolgove, torej vsak do višine vrednosti dednega deleža (1. in 3. odstavek 142. člena ZD, primerjaj dr. Karel Zupančič, Dedno pravo, 1991, str. 177). V kolikor pritožnica s sodedičem ne bo dosegla dogovora, bo morala svojo terjatev uveljaviti v pravdi.

Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da pritožba ni utemeljena in jo je zato, na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 381. členom, 368. členom ZPP in 1. odstavkom 498. člena ZPP ter v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdilo.