Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep I Cp 220/2002 ECLI:SI:VSKP:2002:I.CP.220.2002 AI generated

Appeal dismissed: late evidence in appeal cannot trigger retrial as it violates preclusion rules.

Case Number VSK sklep I Cp 220/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's rejection of the defendant's request for a retrial. The defendant argued that a letter discovered after the first judgment constituted new evidence warranting a retrial under specific procedural exceptions. The court ruled that because the evidence was not presented during the main hearing or the appeal, allowing a retrial based on it would undermine the statutory preclusion of new evidence in appeals.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 337. člen; 394. člen: Evidence obtained after the main hearing and not used in the appeal cannot serve as a basis for a retrial, as this would negate the preclusion of new evidence and violate the narrow interpretation required for this extraordinary remedy.

Keywords

AI generated
preclusion of new evidence retrial request appeal procedure late evidence submission extraordinary remedy

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Toženec, ki je že v pritožbenem postopku prepozno uveljavljal nov dokaz, ne more na podlagi istega dokaza uspešno predlagati obnove postopka, saj bi nasprotna razlaga izničila institut prekluzije novot v pritožbenem postopku po 337. členu ZPP. Ker je obnova postopka kot izredno pravno sredstvo izjemen ukrep zoper pravnomočno odločbo, se pravila o obnovi ozko razlagajo in je dovoljena le, če so podane predpostavke, ki so v zakonu natančno navedene.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženca, da se obnovi pravdni postopek v tej zadevi. Ugotovilo je, da navaja toženec kot nov dokaz dokaz, ki ga je navajal že v pritožbenem postopku, pa z njim ni uspel, zato ne gre za dovoljen nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V posledici takšne odločitve je tožencu naložilo, da je dolžan tožniku povrniti 10.400,00 SIT stroškov postopka v zvezi z obravnavo predloga za obnovo postopka. Proti temu sklepu je vložil toženec pritožbo.

Meni, da je sodišče kršilo določbo 2. odst. 396. člena ZPP. Toženec je predlagal v pritožbi nov dokaz, iz katerega evidentno izhaja, da je tožbeni zahtevek zaradi priznanja lastninske pravice neutemeljen. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je to nov dokaz, vendar ga ni upoštevalo, ker ga toženec ni uveljavljal v teku glavne obravnave. Ta navedba pritožbenega sodišča je zmotna, kar je toženec obrazložil v predlogu za obnovo postopka. Pritožbeno sodišče je namreč štelo za nesporno, da je toženec s pismom ves čas razpolagal in zanj vedel, ker naj bi se nahajalo na materinem domu.

Iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da toženec na materinem domu v času, ko je mati to pismo prejela, ni živel. To je dejanska okoliščina, ki bi jo moralo sodišče prve stopnje preizkusiti. Ker je štelo, da je predlog dopusten in pravočasen, bi moralo to okoliščino razčistiti na naroku v skladu z 2. in 3. odst. 398. člena ZPP. Ker tega ni storilo, je kršilo postopek, kar predstavlja sicer relativno kršitev, ker pa je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa, pritožba predlaga razveljavitev odločbe. Po mnenju pritožbe je sodišče kršilo tudi določbo 2. odst. 396.

člena ZPP. Tudi če toženec novega dokaza v pritožbenem postopku ni mogel uveljavljati iz razlogov, ki jih določa 1. odst. 337. člena ZPP, po mnenju pritožbe to samo po sebi še ni ovira, da tega dokaza ne bi mogel uveljavljati s predlogom za obnovo postopka. Po 1. odst. 337. člena ZPP namreč ni mogoče uveljavljati novih dokazov, ki jih stranka pridobi, vendar ne uporabi do zaključka glavne obravnave. V tem primeru gre za dokaz, ki ga je toženec pridobil šele po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in ga že zato v pritožbenem postopku ni mogel uspešno uveljaviti.

Toženec ima zato možnost, da tak nov dokaz uveljavlja v posebnem postopku, pri čemer teče 30-dnevni rok za predlog za obnovo postopka od pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje. Iz teh razlogov meni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna, predlaga razveljavitev in ponovno odločanje o predlogu. Pritožba ni utemeljena. Pismo, ki ga je toženec predlagal kot nov dokaz v pritožbi, pa z njim ni uspel, ker ni izkazal, da ga brez svoje krivde ne bi mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 10. točke 394.

člena ZPP. Če bi sprejeli razlago, ki jo ponuja pritožba, bi namreč s tem povsem izničili institut prekluzije novot v pritožbenem postopku, ki je bila sprejeta v 337. členu ZPP. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, je izjemen ukrep zoper pravnomočno odločbo, zato se pravila o obnovi ozko razlagajo. Dovoljena je samo, če so podane predpostavke, ki so v zakonu natančno navedene. V primeru, ko je toženec že v pritožbi prepozno uveljavljal nov dokaz, zato na podlagi istega dokaza ne more uspešno predlagati obnove postopka. Sodišče prve stopnje je neutemeljen predlog za obnovo postopka tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo in je iz teh razlogov pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.