Contractor dismissed claim for return in SIT due to lack of proof for contract modification. The court ruled that only agreed obligations can be enforced unless a change is proven.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's complaint and set aside the first-instance judgment awarding 202,692 SIT with interest. The appellant argued that the contract was modified regarding the return of goods, citing witness testimony and alleged forgery of the defendant's signature on a specific form. The court held that the contract explicitly required repayment in DEM based on the daily average exchange rate, and since the appellant failed to prove a subsequent agreement changing this obligation, the claim for SIT was legally unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZakon o obligacijskih razmerjih čl. 148, 262; Pogodba o posojilu in zastavi čl. 1, 4: A party may claim only those obligations agreed in the contract unless they prove a subsequent modification of the agreement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi tožene stranke se u g o d i , sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v novo sojenje. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
[JEDRO]
Pogodbenik lahko zahteva izpolnitev le tiste obveznosti, ki je dogovorjena v pogodbi, razen če dokaže spremembo pogodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo zahtevku za znesek 202.692,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od različnih datumov. Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka ima interes, da govori, da ni bilo dogovora o vrnitvi blaga. Nekaj prič pa je potrdilo dogovor o vrnitvi blaga. Podpis toženca na pristopnem obrazcu so ponaredili, saj je toženec podpisal pristop kot prodajalec le za 250 točk, to je za cca. 40.000,00 SIT.
Če sta bila res postavljena primarni in podredni zahtevek, bi moralo sodišče en zahtevek zavrniti. Tožeča stranka bi lahko zahtevala le tolarsko protivrednost v DEM, saj je terjatev v pogodbi dogovorjena v DEM z valutno klavzulo. Z obrestmi je morala tožena stranka vrniti 2.426,50 DEM, toženec pa je plačal tri obroke po 126,50 DEM. Zato ni jasno, od kod je tožeča stranka dobila znesek 202.692,00 SIT. Točka 4 pogodbe jasno določa vračanje posojila v DEM in sicer v tolarski protivrednosti. Predlaga razveljavitev sodbe. Pritožba je utemeljena.
Pritožba je utemeljena predvsem zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik lahko uspe le s takšnim zahtevkom, ki temelji na materialnem pravu. Po čl. 148 in 262 Zakona o obligacijskih razmerjih je tožnik upravičen zahtevati le takšno obveznost, ki izhaja iz pogodbe. Po 1. in 4. čl. Pogodbe o posojilu in zastavi, ki sta jo sklenili stranki (priloga A8) je dogovorjeno vračilo posojila v DEM in sicer v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Dokler tožnik ne dokaže, da je prišlo do spremembe citirane pogodbe, ne more zahtevati vračilo v tolarjih.
Tudi če bi bil utemeljen zahtevek v tolarjih, pa bi bilo treba obrazložiti, kako je nastal dosojen znesek 202.692,00 SIT in sicer koliko znaša začetna glavnica, koliko obresti itd. V novem sojenju bo moral tožnik najprej uskladiti zahtevek s pogodbo, oziroma predložiti dokaze o tem, da je bila pogodba spremenjena po sporazumu strank. Sodišče pa bo lahko ponovno obravnavalo tudi druge pritožbene trditve, ki se nanašajo na obseg zaveze toženca, na poseben dogovor o vrnitvi blaga itd. Sodišče bo zato ponovno zaslišalo stranki in izvedlo eventualne še druge ponujene dokaze.